Klemenčič: V zadevi Škrlec vsi prestopili mejo

LJUBLJANA > Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v poročilu o nadzoru nad imenovanjem Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ugotovila, da sta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in tedanji pravosodni minister Aleš Zalar pri imenovanju ravnala koruptivno, ker da sta s kršenjem zakonodaje Škrlecu omogočila nepremoženjsko korist.

Zaradi teh ugotovitev je Klemenčič od predsednice DTS Alenke Mežan zahteval pripravo poročila o kršitvah, ki naj bi jih storil Fišer. DTS je poročilo obravnaval v ponedeljek, vendar razprave še niso končali, nadaljevali bodo v petek. Prav tako za petek je na zahtevo SDS in NSi sklicana izredna seja DZ, kjer bodo poslanci spregovorili prav o zadevi Škrlec.

Klemenčič je zato na današnji novinarski konferenci poudaril, da imamo na eni strani opozicijo, ki na to temo zahteva izredno sejo, še preden je o tem znana odločitev DTS - to je edini organ, ki lahko predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca. Na drugi strani pa imamo predstojnika enega organa, torej Fišerja, ki napada drug državni organ, KPK, je dodal.

Klemenčič, ki pričakuje, da bo odločitev DTS, kakršna koli že bo, zelo utemeljena in obrazložena, pravi, da DTS ne more očitati zavlačevanja. Ta postopek je po zakonu relativno dolgotrajen, je pojasnil. Hkrati pa je predsednica DTS hitro pripravila poročilo, Fišer se je nanj že odzval, člani sveta pa so ga že obravnavali, nadaljevali pa bodo v petek. Če bo do odločitve prišlo v naslednjih dveh ali treh tednih, bo to za Klemenčiča povsem razumen rok. Če pa bi se zadeva zavlekla v sodne počitnice in nato v jesen, "bi parlament upravičeno povzdigoval obrv".

Spregovoril je tudi o zakonski ureditvi imenovanja in razreševanja generalnega državnega tožilca, ki je po njegovem mnenju v določenem delu nesistemska. A tudi ureditev pred tem zanj ni bila v redu. Nesprejemljivo se mu namreč zdi, da je odločanje o prvem človeku tožilstva zgolj v rokah političnih organov, v Evropi tako ureditev poznata le še Hrvaška in Litva, je poudaril.

Sam se ne strinja, da bi se zakon spreminjal zaradi konkretne osebe, bo pa jeseni, ko se bo šlo v nove spremembe pravosodne zakonodaje, potekala zelo široka razprava. In takrat bodo lahko ocenili, kako urediti to vprašanje, je menil.

Vlada je sicer prav danes ugotovila, da ni mogoče zanikati, da je v postopku imenovanja Škrleca prišlo do nepravilnosti.

STA