Klemenčič za korenite reforme v pravosodju

LJUBLJANA > Goran Klemenčič ocenjuje, da je slovensko pravosodje na velikem udaru, potrebna pa je jasna in notranja konsistentna vizija razvoja, ki bo temeljila na resnih in strokovnih analizah.

Kandidat za novega pravosodnega ministra Goran Klemenčič je danes uspešno prestal preizkus pred parlamentarnim odborom za pravosodje. Njegovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo deset poslancev, nasprotno so menili štirje. Med razpravo so poslanci, predvsem iz vrst opozicije, opozarjali na zaskrbljujoče stanje v pravosodju, s čimer se je Klemenčič načeloma strinjal, a med drugim poudaril še, da teh težav ne more rešiti sodstvo samo. Ob tem verjame tudi, da v slovenskem pravosodnem sistemu "ni absolutno vse slabo".

Kar nekaj ključnih reform v zadnjih 20 letih je bilo posledica nekega dogajanja, denimo projekt Lukenda, ki je nastal po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice zaradi sodnega zaostanka. Tudi zakonodaja se je pogosto novelirala, je opozoril Klemenčič.

Zato se zavzema za vzpostavitev projektne skupine, ki se bo ukvarjala izključno z reformiranjem tega zakona, a po njegovem ni nujno, da bo nov zakon tudi sprejet v štirih letih. Sam se strinja z ukinitvijo sodne preiskave, a poudarja, da to ne sme biti ad hoc.

Prioriteta je kader

Trajni sodniški mandat označuje za svetinjo, ki ga lahko ukinemo le, če se odločimo izstopiti iz EU ali Sveta Evrope. Naklonjen je preizkusni dobi za sodnike, a Klemenčič pravi, da mora biti prioriteta na kadru, ki ga imamo danes, saj so to ljudje, ki bodo sodili in preganjali kazniva dejanja v naslednjih desetletjih. Tudi zato poudarja pomen izobraževanja v pravosodju.

Klemenčič med nujne naloge uvršča celovito reformo gradnikov pravosodnega sistema in razmerij med njimi. Poudarja zlasti “izjemno šibak” sodni svet, ki da ne bi smel več biti samo kadrovik, ampak bi prevzel določene vloge zagotavljanja kakovosti v sodstvu. Nekaj podobnega želi storiti tudi pri državnotožilskem svetu.

Po njegovem v zadnjih letih med vrhom sodstva in tožilstva ter politiko vlada napeto ozračje, tudi zato, ker tega vmesnega dela, torej obeh organov, nismo izkoristili, saj gre za strokovne organe, ki niso le cehovski.

Informatizacija pravosodja

Med prednostne naloge je ministrski kandidat uvrstil tudi nadaljevanje informatizacije pravosodja, predvsem v smislu odprtosti sodstva. Tako je napovedal nekakšen supervizor za sodišča, torej odprt sistem, kjer bo vsak državljan lahko v realnem času spremljal sodne postopke, a ne v smislu voajerizma.

Omenil je vzpostavitev sistema spremljanja implementacije zakonodaje in urejanje sistemske rešitve za presojanje zakonitosti podzakonskih aktov. Nadaljeval bi tudi s krepitvijo odgovornosti in pristojnosti predsednikov sodišč, strinja se z zagotavljanjem odgovornosti funkcionarjev v sodstvu in na tožilstvu. Notranji kontrolni mehanizmi po njegovem ne funkcionirajo, a jih ne gre popravljati “z ognjem in mečem”.

Poudaril je celovito urejanje sistema cenilcev, izvedencev, tolmačev, izvršiteljev in upraviteljev.

Zastarel sistem za 21. stoletje

Dotaknil se je še vročanja, saj da je ta sistem za 21. stoletje zastarel in onemogoča redno vodenje in načrtovanje obravnav, področje si želi urediti čim prej. Kot rešitev vidi e-vročenje, ki ga je vrhovno sodišče že razvilo in ga uporablja pri izvršbi.

V sodelovanju s pristojnim ministrstvom pa si Klemenčič želi oblikovati posebno komisijo, na katero se bo lahko obrnil sodnik oziroma stranka, ki bo dvomila v korektnost zdravniškega opravičila.

Sprožiti želi resno razpravo o noveli zakona o Sovi; zlasti pri poseganju v elektronsko zasebnost in nadzoru nad tem organom. Poleg tega želi narediti korak naprej pri spremembi sistema nadzora nad delom represivnih organov.

STA