Kmet pač potrebuje njivo in hlev za svoje delo
Povprečno velika slovenska kmetija s hišo, hlevom, skednjem in 6,4 hektarji obdelovalne zemlje bi letno plačevala vsaj tisoč evrov davka na nepremičnine, so izračunali na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). To je nesprejemljivo, pravijo in zahtevajo, naj država iz zakona o novem davku izloči nepremičnine, ki jih imajo kmetje za svoje osnovno delo - pridelavo hrane.
LJUBLJANA > “Vsaka obdavčitev je lahko usodna. Desethektarska kmetija ni sposobna živeti sama od sebe in mora imeti še drugi dohodek. Kje naj takšna kmetija dobi denar, da bo plačevala od 1500 do 5000 evrov davka na nepremičnine,” o neznosnosti predlogov finančnega ministra za slovensko podeželje pravi direktor KGZS Cveto Zupančič.
Vlada je včeraj potrdila novelo zakona o katastrskem dohodku (KD), s katero bo pomirila kmete. Če bodo novi izračuni KD več kot deset odstotkov višji od dosedanjih, bo za vse namene, za katere se uporablja KD, upoštevan izračun iz lanskega leta. Te spremembe gredo v smer, ki je znosna za kmetijstvo, pravijo na KGZS, kjer pa napovedujejo, da bodo ostali pozorni na to, kaj se bo s KD dogajalo v prihodnje.
Kmetije ne prenesejo novih obremenitev
Za to, da lahko kaj pridelaš in nato predelaš, pač potrebuješ prostor. Kmetije imajo praviloma poleg stanovanjske hiše še po nekaj objektov (hlev, lopo, kozolec ...), ki niso luksuz, ampak nuja. “Osnovnih sredstev naj se ne obdavčuje. Če hočemo, da se bodo kmetije širile, je treba omogočiti prav nasprotno: da se kmetije razbremeni, da bodo sposobne še več obdelati in več pridelati,” k izvzetju kmetijskih površin in objektov iz zakona o davku na nepremičnine poziva Zupančič.
Za kmetije, ki imajo nezazidana stavbna zemljišča, bo davek še višji. Zakon namreč predvideva, da bodo stavbna zemljišča, ki so še tri leta po spremembi namembnosti rabe nepozidana, obdavčena z 1,5 odstotno davčno stopnjo. “Problem nastane zlasti pri tistih občinah, ki po svoji lastni presoji zarisujejo območja stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih naselij ali industrijske rabe. Lastniki velikokrat temu nasprotujejo, ampak po zdajšnji zakonodaji o urejanju prostora je možnost vpliva lastnika na to, kaj bo občina zarisala v prostorskem načrtu, zgolj v fazi javne razprave,” opozarja Gašper Cerar iz pravne službe KGZS. Ob predpostavki, da je kvadratni meter stavbnega zemljišča vreden sto evrov, bi tisoč metrov več kot tri leta nepozidanega stavbnega zemljišča, ki dejansko kmetu služi kot kmetijsko, navrglo 1500 evrov davka na leto.
Bodo slovenske gozdove pokupili tujci?
Na KGZS opozarjajo tudi na obdavčitev gozdov. Slovenski gozdovi so po ustavi javno dostopni za lov, nabiranje plodov in podobno, obdavčitev pa bi zdaj bremenila le lastnike gozdov. “Če bo za lastnika kmetijsko zemljišče ali gozd finančno breme, potem bo to zemljišče verjetno ponudil v prodajo. Prav tukaj se pojavlja nevarnost, da bodo predvsem v obmejnih delih tujci tisti, ki bodo z lahkoto in poceni prišli do kmetijskih zemljišč in gozdov v Sloveniji,” svari Zupančič.
Po izračunih KGZS bi konkretna kmetija v Istri za hišo, gospodarsko poslopje, lopo in osem hektarjev obdelovalnih površin plačala 2100 evrov davka. Konkretno kmetijo v Vipavski dolini, ki ima poleg hiše še gospodarsko poslopje, lopo in deset hektarjev zemlje, bi doletelo 1300 evrov davka.
Stanovanja ne bi potegnila najkrajše
KGZS bo tako kot še mnoga interesna združenja in organizacije izkoristila možnost vlaganja pripomb na predlagani zakon. Na finančnem ministru na pripombe čakajo do 28. junija.
Predlagana davčna obremenitev bi bila sicer še najnižja za stanovanjske nepremičnine, ki naj bi bile obdavčene z 0,15-odstotno davčno stopnjo. Poslovne in industrijske nepremičnine bi bile obdavčene z 0,8-odstotno davčno stopnjo, zaradi česar so na nogah tudi obrtniki in gospodarstveniki. Nepremičnine za druge vrste rabe, na primer za javno ali kmetijsko rabo, bi bile obdavčene 0,5-odstotno, z enako stopnjo pa bi bila obdavčena tudi stavbna, kmetijska, gozdna in druga zemljišča. Za nezazidana stavbna zemljišča, za katera lastnik ali investitor še tri leta po spremembi namembnosti ni pridobil gradbenega dovoljenja, bi se davčna stopnja kot rečeno povečala na 1,5 odstotka. Zakon bi dal občinam možnost, da navedene stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za polovico.
JANA KREBELJ