Kmetijski minister poziva k ukrepanju glede medveda

Kot je danes sporočilo ministrstvo za kmetijstvo, se nanj v zadnjem obdobju obračajo številne kmetijske organizacije, stanovske institucije in posamezni kmetje, ki opozarjajo na izrazito povečano prisotnost rjavega medveda ter vse več konfliktov z ljudmi in kmetijsko dejavnostjo. Posebej izpostavljajo območja Kočevja, Pivke, Ilirske Bistrice, Brkinov in širšega dinarskega prostora.

"Rjavi medved je pomemben del slovenske naravne dediščine in dokaz, da smo v Sloveniji uspeli ohraniti bogato biotsko raznovrstnost. Hkrati pa kot minister, odgovoren za slovensko kmetijstvo, ne morem prezreti vse večjih posledic, ki jih preštevilna populacija povzroča kmetom in prebivalcem na prizadetih območjih," je dejal Cigler Kralj.

Dodal je, da je zato potrebno odgovorno, strokovno utemeljeno in pravočasno upravljanje populacije, ki bo zagotavljalo tako ohranjanje vrste kot varnost ljudi in pogoje za nadaljnje kmetovanje.

Skrbi ga, ker je bilo izvajanje odločbe o odvzemu rjavega medveda za leti 2025 in 2026 zaradi sodnih postopkov dalj časa zadržano, zato pozdravlja nedavno odločitev upravnega sodišča in pričakuje, da bo odločba do konca leta nemoteno izvajana.

Ministrstvo za okolje in prostor je pozval k čimprejšnji pripravi nove odločbe za odvzem rjavega medveda v prihodnjem letu. Pozdravil je dosedanja prizadevanja ministrstva za ureditev problematike, ki da temeljijo na strokovnih mnenjih in znanstvenih dognanjih, ter obenem izrazil pripravljenost za sodelovanje pri iskanju rešitev za učinkovito upravljanje populacije in zmanjšanje konfliktov med človekom in velikimi zvermi.

Ministrstvo za kmetijstvo opozarja, da "trenutna številčnost populacije po ocenah stroke že občutno presega prag približno 800 osebkov, ki predstavlja referenčno mejo za dolgoročno vzdržno upravljanje". "Dolgotrajno zadržanje načrtovanega odvzema je populacijo dodatno povečalo, s tem pa tudi tveganje za škodne dogodke in nevarna srečanja z ljudmi," meni Cigler Kralj.

Kmetijsko ministrstvo navaja, da rjavi medved največ škode povzroča v živinoreji in čebelarstvu, saj napada drobnico, govedo in čebelje panje, poleg tega povzroča poškodbe električnih ograj, zaščitnih sistemov, gospodarskih objektov in druge kmetijske infrastrukture. "Takšni dogodki za kmete pomenijo neposredno gospodarsko škodo, dolgoročno pa vplivajo tudi na opuščanje kmetovanja," opozarja.

Dodaja, da zaščitni ukrepi, tudi tisti, ki jih sofinancirajo evropska sredstva za razvoj podeželja, ostajajo pomemben del preprečevanja škod, da pa sami po sebi ne morejo zagotoviti učinkovitega sobivanja človeka z velikimi zvermi. "Zato morajo biti dopolnjeni z aktivnim in strokovno utemeljenim upravljanjem populacije," so prepričani na ministrstvu.