“Mi nismo odvisni od države, država je odvisna od nas”

LJUBLJANA > Razlog za tako odločen upor kmetov ni en ukrep, ampak cela serija okoljskih in administrativnih omejitev, ki omejujejo kmetovanje.

“To je kratenje pravic”

Florjan Peternelj iz Brc pri Ilirski Bistrici kot največji problem izpostavlja na novo zarisana območja okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT). Večina na novo narisanih območij OOTT je prav na Primorskem in Notranjskem. Pod režimom OOTT - kar pomeni, da jih kmetje ne smejo več preorati - so se znašle površine, ki v zadnjih petih letih niso bile preorane, pa tudi če so le začasno zaledinjene zaradi kolobarjenja.

Florjan Peternelj

kmet iz Brc

“To je tiha nacionalizacija kmetijskih zemljišč. Najboljša zemljišča v dolini reke Reke so zasegli s tem, da jih ne smemo več orati.”

“Lahko imamo le še travinje, njiv pa ne smemo več orati in saditi. Še večji problem je, da v katastru piše njiva; če jo kupiš ali vzameš v najem od sklada, jo plačaš kot njivo, ne smeš pa je več obdelovati. To je kratenje pravic na območju, kjer živimo,” opozarja Peternelj. “To je tiha nacionalizacija kmetijskih zemljišč. Najboljša zemljišča v dolini reke Reke so zasegli s tem, da jih ne smemo več orati. Njive doma pri hiši ne smem več obdelovati, lahko pa jo imam v notranjosti Brkinov, kjer jo bo uničila divjad,” pravi Peternelj.

Domen Benčina

mladi kmet iz Prešnice

“Kmetje imamo v rokah tiho in najbolj kruto orožje tega sveta, za aktiviranje katerega ne rabimo niti evra. Vse, kar moramo storiti, je, da naredimo nič. To je lakota.”

Še ena od stvari, ki razburjajo kmete, je predlog v zakonu o zaščiti živali, da bi pooblaščeni svetovalci za zaščito živali po opravljenem 40-urnem tečaju na kmetijah presojali primernost oskrbe živali. Peternelj ta predlog opisuje kot še en absurd: “Zakon o zaščiti živali vlagajo tisti, ki pravijo, da hočejo zaščititi živali, po drugi strani pa vztrajajo pri veliki populaciji volka in medveda, s čimer dopuščajo, da zveri na pašniku jedo živino pri živem telesu.” Na njihovi kmetiji imajo okoli 150 glav živine, letos pa so jim volkovi in medvedi poklali že 16 živali.

Iz Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne in Cerknice se je z avtobusi na proteste odpeljalo okoli 120 protestnikov. Peternelj je prepričan, da jih je šlo veliko tudi z avtomobili, na cesti proti Ljubljani pa je bilo mogoče srečati tudi nekaj traktorjev s tistega konca.

Žan Bric

kmet z Vogrskega

“Pridelava je zaradi okoljskih ukrepov Nature 2000 zelo omejena. Iz programskega obdobja v programsko obdobje se ukrepi potencirajo in zdaj se še posebej mladi, ki bi radi še naprej kmetovali, bojimo, kako bo naprej.”

Prihodnost je negotova

Na protestu je zbrane nagovoril tudi mladi kmet Domen Benčina iz Prešnice pri Kozini. Osredotočil se je na spremembe bonitetnih ocen kmetijskih zemljišč, kar je povzročilo dvig katastrskega dohodka in vseh prispevkov, ki se obračunavajo na podlagi bonitetnih ocen. Opozoril je tudi na neupravičeno označevanje kmetov kot tistih, ki mučijo živali, uničujejo okolje in povzročajo dvigovanje cen hrane na trgovskih policah.

“Mi nismo odvisni od države, država je odvisna od nas,” je sporočil ter napovedal boj za pravične pogoje dela, vendar ne boj s kroglami. “Kmetje imamo v rokah tiho in najbolj kruto orožje tega sveta, za aktiviranje katerega ne rabimo niti evra. Vse, kar moramo storiti, je, da naredimo nič. To je lakota,” je dejal.

Kot smo uspeli izvedeti, so se kmetje iz slovenske Istre v Ljubljano odpravili z avtomobili, organiziran avtobusni prevoz za okoli 60 protestnikov so zagotovili na Goriškem, več pa jih je tudi od tam šlo s svojim prevozom. Tudi za kmete na Banjški planoti in v Vipavski dolini so trenutno najbolj problematična na novo zarisana območja okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT), nam je pojasnil Žan Bric z vinarske kmetije z Vogrskega. “Pridelava je zaradi okoljskih ukrepov Nature 2000 zelo omejena. Iz programskega obdobja v programsko obdobje se ukrepi potencirajo in zdaj se še posebej mladi, ki bi radi še naprej kmetovali, bojimo, kako bo naprej,” je opozoril na negotovo načrtovanje prihodnosti.

Na evropski ravni je v pripravi tudi uredba o zmanjšanju rabe fitofarmacevtskih sredstev, ki bi prav tako omejila kmetovanje, saj, kot pojasnjuje Bric, pogosto ni dovolj dobrih in naravi prijaznih alternativ oziroma so mnenja o teh alternativah deljena. Posebej omejeno bi bilo po birokratskih predlogih kmetovanje ob vodotokih.

“Zaradi ukrepov, ki se nanašajo na trajno travinje, bi bila lahko zelo prizadeta živinoreja, prizadeti bi bili skoraj vsi trajni nasadi, kjer se uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, omejeno bi bilo poljedelstvo ob vodotokih, kjer ne bi bila dovoljena raba organskih gnojil ... Skoraj ni panoge in kulture, ki ne bi bila oškodovana” posledice državnih politik za goriški konec našteva Bric.

Pogajanja po praznikih

Med zahtevami kmetov, ki so se zbrali v Ljubljani, so, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, naj se zmanjšajo območja Nature 2000, naj se kmetom ne nalaga novih davkov, ukrepi, ki posegajo v njihovo delo, pa naj bodo jasni in administrativno nezahtevni. Zahtevajo, naj se neposredna plačila uskladijo z inflacijo, populacija zveri in divjadi naj se zmanjša, država pa naj uredi zaščito najboljših kmetijskih zemljišč ter zavrne evropsko uredbo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.

Na protest se je iz Luksemburga, kjer poteka zasedanje kmetijskih ministrov EU, odzvala ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. “Kmetje imajo pravico protestirati in izraziti svoje nestrinjanje s problemi, ki jih skrbijo in ki jih obremenjujejo pri njihovem delu,” je dejala. Ministrstvo je predstavnikom kmetov poslalo odziv na njihove zahteve. Ministrica meni, da je dogovor mogoč, pogajanja pa napoveduje po praznikih.