Kmetje so že oblikovali stavkovni odbor

LJUBLJANA> Obvezno knjigovodstvo po letu 2013 je le ena od novosti, ki jezijo kmete. Druga, ki jo bodo občutili na svojih računih, je - tako so prepričani v kmečkih organizacijah in združenjih - večje davčno breme. Kmetijske subvencije bodo po novem obdavčene na podlagi dejansko prejetih zneskov in ne več na osnovi pripisovanja povprečnih zneskov subvencij na površino zemljišč v uporabi.

Pravičnejši sistem

Davčne spremembe, ki jih je včeraj potrdil državni zbor, bodo veljale že za dohodke iz leta 2010. Zavezanci, katerih subvencije so nižje od povprečja, bodo tako že za letošnje dohodke deležni ugodnejše davčne obravnave.

Tisti, ki prejemajo subvencije, višje od povprečja, pa večjega davčnega bremena ne bodo občutili takoj. Leti 2011 in 2012 bosta sodili v prehodno obdobje, v katerem bo v davčno osnovo vštetih le 50 odstotkov (in ne 70 odstotkov, kot je bilo sprva predvideno) dejansko izplačanih obdavčljivih subvencij.

V vladnih strankah so prepričani, da je takšen sistem pravičnejši od sedanjega. Doslej so strošek povprečenja nosile male kmetije, velike so bile na boljšem. Zaradi sprememb se bo v državno blagajno nateklo več denarja. Ker se bo pri izračunu davka upošteval večji del kmetijskih subvencij kot doslej, se bodo prihodki iz naslova dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti povečali za približno tretjino. “Če želimo obremeniti zavezance po dejanskih prihodkih, bodo nekateri plačali več, drugi manj,” je pred nekaj dnevi pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.

Lažje brez subvencij

Kmetijske organizacije in združenja pa v tem ne vidijo koristi za svoje članstvo. Povprečenje ni sporno, pojasnjuje podpredsednik KGZS Branko Tomažič, bolj jih moti sama struktura obdavčitve, saj so prepričani, da država neposrednih izplačil ne bi smela obdavčiti in bi morala pri določanju dohodninske osnove upoštevati le katastrski dohodek brez subvencij.

Sistem, kot ga bo z zakonskimi spremembami uveljavila vlada, bo poslabšal ekonomski položaj kmetov, je prepričan Tomažič. Kmetje bodo izgubili pravico tudi do drugih transferjev, kot so, denimo, otroški dodatki in štipendije za otroke. Nekateri naj bi zato že razmišljali, da ne bi več zaprosili za subvencije, kajti zaradi njihove dodatne obdavčitve in verjetnosti, da bodo ob transferje, naj bi se jim ta denar bolj splačalo pustiti v evropski blagajni.

Sledi protest

Dohodkovni položaj slovenskega kmeta je slab, 97 odstotkov kmetov ne dosega zajamčenega osebnega dohodka, opozarja Tomažič. Zaradi tega je panika, da bodo morali vsi voditi knjige, nekoliko pretirana, še vedno pa se v kmetijskih organizacijah ne morejo strinjati, da naj bo limit za to obveznost 7500 evrov letnega dohodka vključno s subvencijami. Po tem kriteriju bi moralo imeti svoje knjigovodstvo 3000 kmetij.

V KGZS in ostalih kmetijskih organizacijah so pred včerajšnjo obravnavo v DZ predlagali, naj bo limit za vodenje knjig postavljen pri 15.000 evrih. Tako bi bilo knjigovodstvu zavezanih 190 kmetij. Zahtevali so tudi, naj država vedno, ne le v prehodnem obdobju, v davčno osnovo všteje le 30 in ne 50 odstotkov dejansko izplačanih obdavčljivih subvencij. Oba predloga sta naletela na gluha ušesa.

Slaba volja zaradi davčnih sprememb je tolikšna, da so kmetijske organizacije celo ustanovile stavkovni odbor. S prošnjo za izglasovanje veta se bodo zdaj obrnili na državni svet, razmišljajo pa tudi o protestnem shodu. “Ne samo zaradi slabšega ekonomskega položaja kmetov, ampak tudi zaradi slabšanja samooskrbe,” potrebo po protestu utemeljuje Tomažič. In dodaja: “Če bi bilo v kmetijstvu tako lepo, kot razmišljajo nekateri, potem samooskrba danes ne bi bila takšna, kot je. Bila bi bistveno boljša.”

JANA KREBELJ