Kmetom 210 milijonov več
Poleg že obljubljenih stotih milijonov bo država kmetijstvu v prihodnji kmetijski shemi do leta 2027 namenila še dodatnih 210 milijonov evrov. V prehrambeni industriji potezo pozdravljajo. Zadovoljni so tudi kmetje, ki pa upajo, da bo več denarja tudi dejansko priteklo tudi do manjših kmetovalcev.
SLOVENIJA > Pred tednom se je zaključila druga javna razprava o predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike do leta 2027. Ker naj bi bilo za kmetijske ukrepe na področju razvoja podeželja denarja premalo, kmetijske organizacije sicer že od poletja zahtevajo, da država iz lastnega proračuna nameni več denarja.
Evropski in domači evri
Slovenija bo sicer skozi shemo skupne kmetijske politike za obdobje do leta 2027 v podporo kmetijstvu prejela 1,2 milijarde evrov evropskega denarja: 688 milijonov za prvi steber, ki vključuje neposredna plačila ter podpore za čebele in vino, in slabih 551 milijonov v drugem stebru za razvoj podeželja.
Razvoju podeželja bi morala država nameniti še najmanj 210 milijonov evrov iz domačega proračuna. Številka se je poleti po pogajanjih povečala za 100 milijonov, pred nekaj dnevi pa še za 210 milijonov.
Tako naj bi po sredinem dogovoru med kmetijskim ministrom Jožetom Podgorškom in premierjem Janezom Janšo država novi kmetijski politiki do leta 2027 iz domačega proračuna namenila skupno 540 milijonov evrov.
Z zagotovljenimi dodatnimi sredstvi za kmetijstvo so predstavniki te veje gospodarstva zadovoljni. V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, denimo, menijo, da bo država z dodatnimi evri lahko zagotovila več naložb za ohranjanje in razvoj družinskih kmetij, pa tudi za pridelavo in prirejo kakovostne hrane in omogočila prilagoditev kmetijstva na razmere na trgu ter ohranila podeželje.
Potezo pozdravljajo tudi v živilskih podjetjih. Mag. Janez Rebec, predsednik uprave Pivka perutninarstvo, je pojasnil, da so kmetijska in živilska podjetja od začetka oblikovanja strateškega načrta opozarjala na nujnost večjih sredstev za naložbe v dvig konkurenčnosti in digitalizacijo živilsko predelovalne industrije in kmetijskih podjetij. “Z dodatnimi sredstvi, ki bodo namenjena pridelavi in predelavi, bodo podjetja investirala v posodobitve, digitalizacijo in modernizacijo proizvodnih tehnologij in procesov, s katero bodo konkurenčnejša na trgih. Lažje se bodo prilagajala na podnebne spremembe, sledila vse strožjim standardom na področju pridelave, predelave hrane in varovanja okolja,” je ocenil Rebec.
Poudaril je še, da bodo k tem sredstvom podjetja dodala tudi več kot dve tretjini lastnih investicijskih sredstev, da bi tako potrošnikom zagotovila stabilno oskrbo s kakovostno hrano po dostopnih cenah.
Prihodnost v kmetijstvu
Dodatne evre za kmetijstvo pozdravlja tudi Gregor Slavec, mladi kmet iz Knežaka, ki obenem upa, da volitve prihodnje leto tem zagotovilom ne bodo pomešale štren. “Zadovoljni smo, da so v kmetijstvu spoznali prihodnost države. Upamo le, da denar pride tudi do malih kmetov, na katerih pretežno sloni slovensko kmetijstvo,” še dodaja Slavec.