Ko šef postane Veliki brat
“Počutim se kot v Big Brotherju,” nam je potožila uslužbenka ene od trgovin z obutvijo novogoriškega podjetja Pami. “Vodstvo podjetja kamer dejansko ne uporablja zaradi zagotavljanja varnosti, ampak z njimi nadzira nas, zaposlene. Če stranka nič ne kupi, nas takoj kličejo iz uprave podjetja in nam očitajo, da smo nesposobne, da ne znamo prodajati ... Ni prijetno, če te šef nenehno nadzira,” je obupana prodajalka. Ne le neprijetno, tudi nezakonito je, opozarjajo v uradu informacijske pooblaščenke. V Pamiju pa zatrjujejo: “Očitki so neresnični!”
PRIMORSKA > Novogoriško podjetje Pami ima svoje trgovine (Pami, Paprika, Ars in La Scarpa) po vsej Sloveniji. Vodstvo podjetja se je za namestitev kamer v prodajalnah odločilo zaradi zagotavljanja varstva ljudi in premoženja in zagotavljanja višje kakovosti storitev kupcem.
“V naših trgovinah so se pogosto dogajale kraje, tatvine in goljufije v zvezi z denarjem, imeli smo tudi že primere nasilja nad našimi zaposlenimi. Videonadzora ne izvajamo v garderobah, sanitarnih prostorih ali v skladišču posameznih prodajaln, temveč zgolj v samih prodajalnah,” pojasnjuje direktorica Doris Komel, ki je o uvedbi videonadzora predhodno obvestila svoje zaposlene.
Pod budnim očesom kamere
A v vodstvu podjetja si, kot kaže, pravico do videonadzora očitno razlagajo po svoje. Prodajalka v eni od Pamijevih trgovin - svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji, da bo ostala brez službe - je obupana: “Lastnik podjetja nam je rekel, da smo nesposobne, in da nas bo po vseh trgovinah nadziral s kamerami. In tudi nas.” Zadnjič se je resnično maksimalno posvetila stranki, pripoveduje, a je gospa klub temu zapustila trgovino, ne da bi kaj kupila.
“Takoj po njenem odhodu je zazvonil telefon. Klical je šef in mi očital, da sem se premalo potrudila, da sem bila premalo 'agresivna', kot se je izrazil. Pa kaj morem, če se gospa ni odločila za nakup. Tudi meni se večkrat zgodi, da vstopim v kakšno trgovino, se samo malo razgledam in nič ne kupim. Takšni časi pač so, ljudje več nimamo denarja za trošenje ...”
Kot pravi, so s sodelavkami v nenehnem stresu, saj vedo, da jih šefi prek kamer stalno opazujejo. “Počutim se, kot da bi bila neprostovoljno v resničnostnem šovu, kjer Big Brother - v tem primeru lastnik trgovine - budno nadzira vsak moj korak,” slikovito ponazori svoje počutje na delovnem mestu. “Včasih se vprašam, ali je res vredno prenašati vse to. Za tako plačo ... A kaj, ko je drugo službo tako težko najti,” je nemočna.
Nezakonit nadzor zaposlenih s kamero
“Izboljšanje prodaje ne more biti razlog za namestitev kamer v trgovini,” je ostra Saša Zlatkovski, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov v uradu informacijske pooblaščenke. “Videonadzor v delovnih prostorih nikakor ni namenjen nadzoru delavcev. To je nezakonito,” opozarja. “Zakon o varstvu osebnih podatkov je v svojem 77. členu jasen: videonadzor se v delovnih prostorih uvede izjemoma, če res ni drugega načina za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja,” pojasnjuje Zlatkovska.
V Pamiju očitke odločno zavračajo. “ “Očitki so neresnični. Videonadzora nikakor ne uporabljamo za nadzor zaposlenih in njihovega dela, ampak iz zgoraj pojasnjenih razlogov,” zatrjuje Komelova. Je pa res, dodaja, da se lahko v skladu z določbo 75. člena zakona o varstvu osebnih podatkov in v skladu z mnenjem informacijskega pooblaščenca videonadzor uporablja tudi za dokazovanje morebitnih kršitev pravil glede evidentiranja delovnega časa. “A se tega doslej v konkretnem primeru še nismo poslužili,” pojasnjuje.
Obvestilo o videonadzoru mora biti na vidnem mestu, vsebovati pa mora tudi informacijo, kdo izvaja videonadzor, in telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.
Veliki brat tudi na bencinskih servisih
S pritožbami zaposlenih glede nezakonitega videonadzora v prodajalnah Pami so seznanjeni v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). “Zadevo spremljamo,” pravi sindikalist Iztok Sabadin. “Gre za tipičen primer, ko delodajalci izkoriščajo videonadzor, saj mislijo, da imajo proste roke pri postavitvi kamer. To se dogaja tudi na bencinskih servisih. Zaposleni vedo, da jih šefi kontrolirajo, a so tiho, saj se bojijo za svoje službe,” opozarja Sabadin.
“Vse več delodajalcev se pod pretvezo zagotavljanja varnosti odloči za namestitev kamer v delovnih prostorih, s katerimi pa dejansko nadzirajo svoje zaposlene,” pravi tudi Damjan Volf, izvršni sekretar OSO - KS 90. A zakon določa, da se mora še pred uvedbo videonadzora delodajalec posvetovati z reprezentativnim sindikatom o nujnosti takšnega ukrepa. “Videonadzor mora biti zadnja opcija delodajalca, na kar v sindikatu vselej opozorimo. V tistih podjetjih, kjer zaposleni niso organizirani v sindikat, pa žal prihaja tudi do takšnih zlorab,” obžaluje Volf.
PETRA VIDRIH
