Ko si razdelijo milijarde, so vsi zadovoljni

BRUSELJ > Štiri dni in še nekaj noči so trajala zahtevna, nekajkrat tudi ostra in čustvena, pogajanja med voditelji članic EU in evropskimi institucijami. Končala so se danes ob 5. uri zjutraj. Strokovnjaki in politiki ocenjujejo izkupiček pogajanj za zgodovinskega, tudi Slovenija je lahko z denarjem, ki ga bo od EU dobila v naslednjih letih, zadovoljna.

Večinoma pozitivni odzivi slovenske politike

Slovenski premier Janez Janša, ki se je o večletnem evropskem proračunu pogajal tako leta 2005 kot leta 2013, je izpostavil, da je Slovenija uresničila vse bistvene pogajalske cilje in ostaja neto prejemnica evropskih sredstev. Slovenija lahko iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

“Glede na to, da je imela Slovenija precej neugoden izhodiščni položaj, je dogovor dober. Prvotno je bilo predvideno manj sredstev za kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko, ob tem pa je še zahodna Slovenija v zadnjih letih presegla povprečje razvitosti EU. Zdaj pa se vse seli na domače polje, da bomo sredstva, ki bodo na razpolago, izkoristili za pametne stvari,” je ocenil ekonomist Mojmir Mrak.

Na domačem političnem parketu prevladujejo večinoma pozitivni odzivi na vsebino dogovora. “Nov finančni okvir daje oprijemljivo upanje za načrte, ki jih imamo na področju gospodarstva, znanja in inovacij, ki so temelji našega razvoja,” je poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Predsednica Desusa in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je izpostavila predvsem “bistveno izboljšanje” predloga Evropske komisije glede sredstev za razvoj podeželja.

Levica najbolj kritična

Nekoliko manj navdušeni so v opoziciji. SD je dogovor označila kot “premik naprej, a daleč od tega, kar bi EU nujno potrebovala”. Opozarjajo na zmanjšanje sredstev za znanost, raziskave in inovacije, za pravični podnebni prehod ter za zdravstvo. V LMŠ so dogovor pozdravili, a obenem ocenili, da izkupiček za Slovenijo ni zgodba o uspehu, kot želi to prikazati predsednik vlade Janša. “Hkrati bo treba za učinkovito črpanje sredstev pripraviti tudi ustrezne programe. Šele na podlagi tega, koliko sredstev bomo izkoristili, bomo lahko ocenjevali dejansko uspešnost Slovenije,” so navedli.

V Levici so zapisali, da je razdelitev sredstev sama po sebi spodbudna, niso pa zadovoljni s tem, da evropska sredstva niso pogojevana s spoštovanjem vladavine prava. “Premier Janša je imel pri tem osrednjo vlogo. To pomeni, da bo denarja iz EU več, diktatorji pa ga bodo lahko črpali kljub kršenju pravil pravne države,” je izjavil Luka Mesec.

Napovedujejo davek na plastiko in digitalni davek

Končni dogovor sicer ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard. To je kompromis z varčno četverico - Nizozemsko, Avstrijo, Dansko in Švedsko, ki je ob podpori Finske nasprotovala nepovratnim sredstvom oziroma zahtevala, da se njihov obseg čim bolj oklesti. Četverica je v zameno za popuščanje dobila tudi radodarne rabate. Proračunski popust ima sicer tudi Nemčija.

Bistvo svežnja je začasen dvig praga lastnih virov za 0,6 odstotne točke, ki bo Evropski komisiji omogočil zadolževanje na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja. Voditelji so se zavezali, da bodo ta pandemični dolg vrnili do leta 2058. Da bi ga laže odplačali, bodo uvedli nove lastne vire. Tako bodo z januarjem prihodnje leto uvedli davek na nereciklirane plastične odpadke, kasneje bo Evropska komisija predlagala obdavčenje ogljično intenzivnih industrijskih proizvodov, ki jih uvažajo iz tretjih držav, in digitalno dajatev. Predlagala bo tudi prenovo sheme trgovanja z izpusti. Napovedujejo celo davek na finančne transakcije.

Članice bodo morale pripraviti nacionalne načrte za okrevanje, v katerih bodo podrobno opredelile porabo sredstev, nacionalne načrte pa bodo potrdile vse članice s kvalificirano večino na podlagi predloga komisije.

Slovenija ob bok Orbanu

Prvotni predlog povezave spoštovanja vladavine prava in koriščenja evropskega denarja je medtem precej razvodenel. Voditelji so odločitev o tem vprašanju dejansko preložili, kar je zmaga za madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je ob podpori Poljske in Slovenije nasprotoval načrtovani povezavi.

Dogovor vključuje podnebno pogojevanje, kar pomeni, da bo 30 odstotkov vseh sredstev iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji treba nameniti za uresničevanje zelenih ciljev.

Prihodnji sedemletni proračun je bil tokrat povsem na stranskem tiru. Kaže, da je bil dejansko skozi stranska vrata z nekaterimi manjšimi spremembami sprejet februarski kompromisni predlog.