Ko znanost postane strast
V Ljubljani se je včeraj začel jubilejni, 25. slovenski festival znanosti. Pod geslom Ko znanost postane moja strast bo ljubiteljem znanosti še danes in jutri ponudil obilico vsebin, od spoznavanja antičnih kultur in civilizacij ter teleskopov do strasti, ki raziskovalce vodi do novih spoznanj.
LJUBLJANA > Festival je razdeljen na tri dni, od katerih je vsak posvečen spominu na slovensko osebnost iz sveta znanosti. Kot je ob začetku festivala poudaril njegov vodja Edvard Kobal, tudi program po dnevih nekoliko odseva izbrane osebnosti. “Vsebine se različno prepletajo med sabo, saj se prepleta tudi znanost,” je poudaril predsednik Slovenske znanstvene fundacije.
Peter Raspor, predsednik znanstvenega sveta Slovenske znanstvene fundacije, pa je poudaril, da gre pri poimenovanju posameznih dni po osebnostih za željo, da bi “pri mladini vzbudili zanimanje za to, od kod smo prišli, in za to, kaj smo nekoč že znali”.
Prvi dan so tako namenili vizionarju vesoljskih poletov in bivanja v vesolju Hermanu Potočniku Noordungu, festival pa je s predavanjem o vlogi teleskopov v naravoslovnih opazovanjih skozi zgodovino odprla častna pokroviteljica festivala Marija Strojnik, slovensko-ameriška znanstvenica, ki deluje v Mehiki.
Obiskovalci so včeraj lahko spremljali predavanja o razumevanju vesolja, o mednarodni kampanji Poimenujmo planet ter o razmišljanjih o astronomiji.
Danes, na drugi dan festivala, posvečenega Nobelovemu nagrajencu Frideriku Preglu, bodo lahko obiskovalci med drugim prisluhnili predavanju o evoluciji urejanja kemijskih elementov v periodni sistem, spoznali pomembna odkritja v medicini in farmaciji ali pa se predali urici kemijskih poskusov za radovedne in vedoželjne.
Jutri pa se bodo obiskovalci lahko med drugim podali na voden ogled po razstavi o delovanju misijonarja in raziskovalca v Afriki, Ignacija Knobleharja, ki mu je zadnji festivalski dan tudi posvečen. Ob tem bodo lahko spoznavali še pomen stare grščine in latinščine ali pa prisluhnili predavanju o podnebnih spremembah in popularizaciji znanosti.
Zadnji dan bo namenjen tudi refleksiji o misli Alexandra von Humboldta v povezavi z današnjim časom. Raspor je povedal, da 250 let po Humboldtu, “ki je enormno zaznamoval prostor razumevanje destrukcije Zemlje”, še vedno delamo “iste človeške napake, ki nas ne peljejo v pravo smer”.
Letošnji festival poteka pod geslom Ko znanost postane moja strast, s katerim želijo organizatorji udeležencem približati vse, kar raziskovalce spodbuja in krepi pri raziskovalnem ustvarjalnem delovanju, da presegajo domete že doseženega ter se že vnaprej veselijo novih izzivov in lastnega potenciala za odzivanje.
Slovenska znanstvena fundacija organizira festival v sodelovanju z raziskovalci-univerzitetnimi učitelji fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in biotehniške fakultete, s sodelavci Narodne univerzitetne knjižnice ter s popularizatorji znanosti iz raziskovalnih in izobraževalnih organizacij iz Slovenije in Avstrije, Švedske, Velike Britanije, ZDA in Kitajske.
