Koalicija in Resnica predlagajo tri posvetovalne referendume
Poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica so danes vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med njimi tudi referendum o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka, so sporočili iz SDS. Menijo, da morajo imeti državljani možnost neposredno izraziti svoje stališče o pomembnih vprašanjih.
Oktobra se obeta kopica referendumov.
Foto: Žiga Živulovič Jr.LJUBLJANA • Predlagajo razpis posvetovalnih referendumov z vprašanji, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.
Prepričani so, da morajo imeti državljanke in državljani možnost neposredno izraziti svoje stališče o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo socialno politiko, financiranje javnega medijskega servisa in volilno pravico na lokalnih volitvah. Po njihovi oceni gre namreč za vprašanja širšega družbenega pomena.
Predlagatelji verjamejo, da je posvetovalni referendum pomemben institut neposredne demokracije, ki DZ omogoča, da pred sprejemanjem pomembnih odločitev pridobi jasno izraženo voljo ljudi.
Krepitev zaupanja državljanov v socialno državo
Kot izhaja iz predloga za razpis posvetovalnega referenduma z vprašanjem, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, predlagatelji menijo, da je mogoče z ustrezno oblikovanim sistemom okrepiti zaupanje državljanov v socialno državo. Navedli so, da so ljudje praviloma pripravljeni solidarno prispevati za pomoč drugim, če vedo, da je sistem pravičen, preprečuje zlorabe in od delovno sposobnih prejemnikov zahteva razumen lastni prispevek.
Dodali so, da bi se lahko družbeno koristno delo izvajalo v korist lokalnih skupnosti, javnih zavodov, humanitarnih in drugih organizacij ter na drugih področjih v javnem interesu. Namen predlagane ureditve ne bi bil kaznovanje posameznikov v socialni stiski, temveč njihovo aktivno vključevanje v družbo, ohranjanje delovnih navad, socialnih stikov in spodbujanje čimprejšnjega ponovnega vključevanja na trg dela, so zapisali.
Presodili bi primernost sistema obveznega plačevanja rtv-prispevka
V predlogu za referendum o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka so navedli, da so se medijski prostor, tehnološke možnosti in navade uporabnikov v zadnjih desetletjih tako bistveno spremenili, da je treba ponovno presoditi primernost sistema obveznega plačevanja posebnega prispevka za financiranje javne radiotelevizije.
"Državljani danes do informacij, novic, kulturnih, izobraževalnih, športnih in drugih avdiovizualnih vsebin dostopajo prek številnih domačih in tujih televizijskih ter radijskih programov, spletnih medijev, družbenih omrežij, pretočnih platform in drugih digitalnih storitev. Posameznik ima bistveno več možnosti izbire, katere medijske vsebine želi spremljati in katere medijske storitve želi neposredno financirati," so navedli v predlogu.
Razlika med pravicami na podlagi prebivanja in političnimi pravicami
V predlogu za referendum o volilni pravici na lokalnih volitvah so predlagatelji pojasnili, da tujcem, ki zakonito prebivajo v Sloveniji, pravni red zagotavlja širok obseg osebnih, ekonomskih, socialnih in drugih pravic. Prepričani so, da samo stalno prebivanje ne bi smelo avtomatično pomeniti tudi pridobitve pravice do političnega odločanja o sestavi organov lokalne oblasti.
Zato menijo, da je legitimno razlikovati med pravicami, ki posamezniku pripadajo na podlagi zakonitega prebivanja, in političnimi pravicami, ki so po svoji vsebini tesneje povezane z državljanstvom in članstvom v politični skupnosti.
Referendumi morda 11. oktobra
Predlagatelji v predlogu sicer niso zapisali, kdaj bi izvedeli naštete posvetovalne referendume, a po neuradnih informacijah koalicija razmišlja tudi o možnosti, da bi jih izvedli sočasno z danes razpisanim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo 11. oktobra.
Referendumska zakonodaja določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Poslovnik DZ pa določa, da se predlog, naj DZ na svojo pobudo razpiše referendum določen z zakonom, uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo.