Koalicija je prepričana v pozitivne učinke zakona o malem delu, opozicija v negativne

LJUBLJANA> V SD zakon podpirajo, ker se bo študentom in dijakom opravljeno delo štelo v pokojninsko dobo in jim bodo priznane delovne izkušnje, pridobili pa bodo tudi zaščito z rizičnim skladom v primeru, če jim delodajalec ne bo plača opravljenega dela, ter varovalko z določitvijo minimalne urne postavke pri štirih evrih.

Možnost dodatnega zaslužka za brezposelne in upokojence

V prid zakonu v SD navajajo še več denarja za štipendije in študentske domove. Brezposelni in upokojenci pa bodo dobili možnost dodatnega legalnega vira zaslužka ter hkrati ohranili vse pravice iz naslova nadomestila za brezposelnost oziroma prejemanja pokojnine. V SD verjamejo, da bo zakon na referendumu dobil večinsko podporo, saj po njihovih trditvah študentom daje več pravic, brezposelnim in upokojencem pa možnost dodatnega zaslužka. Če ne bo potrjen, bodo po mnenju SD pridobili zgolj tisti, ki na račun študentskega dela kujejo dobičke. Slovenska družba pa naj bi bila prikrajšana za spremembo na bolje.

Manj delovnih izkušenj za mlade

Iz SDS so posredovali stališče svojega podmladka. So proti zakonu, ker status študentskega dela ureja hkrati z upokojenci in nezaposlenimi in je tako po njihovem mnenju prikrit inštrument, ki želi zmanjšati strukturno nezaposlenost. Študenti bodo zaradi nizkega števila ur opravljali samo dela, ki ne zahtevajo uvajanja, in s tem na trg dela vstopali z manj delovnimi izkušnjami. Zakon pa tudi ne zagotavlja večjega nadzora nad zlorabo izdaj študentskih napotnic, vsem zaposlenim pa ne zagotavlja delavskih pravic.

Študentsko delo bi omejili do 26. leta starosti

Študentsko delo bi sami odpravili s 26. letom starosti, predlagajo tudi ponovno vzpostavitev elektronskega poročanja o vseh izdanih napotnicah inšpektoratu za delo ter prenos celotne pristojnosti posredovanja študentskega dela na Zavod RS za zaposlovanje.

Z malim delom bi študij po njihovem prepričanju postal privilegij premožnejših. Opozarjajo tudi na stroške namestitve in vzdrževanja informacijskega sistema za vodenje evidence malih delavcev. Verjamejo, "da je sam ponudnik sistema že izbran in bi si na račun malih delavcev žepe napolnilo kar nekaj aktualnih ministrov".

V Zares podpirajo malo delo

V Zares zakon podpirajo. Poudarjajo, da je sedanja ureditev občasnega dela neustrezna, zakon pa bo omogočal delavcem, ki bodo opravljali malo delo, primerljive pravice iz dela in socialnih zavarovanj.

Če bi se zgodilo, da zakon na referendumu ne bi dobil podpore, bi bili po njihovem prepričanju tudi zaradi sprejemanja zakonodaje (zakon o štipendiranju), ki je vezana na zakon o malem delu, nujno potrebni korektivi veljavnega sistema študentskega dela. V Zares ocenjujejo, da je zakon o malem delu sprememba na bolje in da bodo s podporo zakonu na referendumu glasovali za možnost za mlade, za priložnost za brezposelne in za aktivnost za upokojence.

Podpora tudi v Desus

Desus po navedbah poslanca Franca Jurše zakon podpira od vsega začetka. V stranki menijo, da je študentsko delo bilo treba urediti, saj - kot je bilo urejeno doslej - ni dobro in so koristi imeli predvsem študentski servisi. Zadovoljni so, da zakon ureja malo delo tudi za tiste upokojence, ki so pripravljeni in še zmorejo kaj delati. Sedaj bodo to lahko legitimno počeli, saj nekateri, ki imajo nizke pokojnine, le z njimi težko preživijo.

Pri vključitvi brezposelnih v zakon pa so po besedah Jurše v začetku imeli pomisleke, da se ne bi malo delo spremenilo v dolgoročno rešitev, saj malo delo ne sme biti konkurenčno rednim zaposlitvam. A ker so bile skozi razpravo v zakon vnesene varovalke, so sedaj tudi s tem zadovoljni. Če bo zakon na referendumu zavrnjen, bo po oceni Jurše potrebno sčasoma ponovno poskusiti poiskati ustrezno rešitev. Največ bodo v tem primeru izgubili študenti sami, pridobili pa tisti, ki organizirajo študentsko delo.

V SNS so proti zakonu o malem delu

V SNS zakona ne podpirajo, saj je po njihovi oceni "kratkoročni in nedodelan instrument polnjenja pokojninske in zdravstvene blagajne". Kot meni predsednik stranke Zmago Jelinčič, ob uveljavitvi zakona delodajalcu ne bo treba zaposlovati delavca za določen ali nedoločen čas. Iz "bazena" brezposelnih, upokojencev in tudi tujcev bo izvzel tiste, ki jih bo zaposloval. Pod pritiskom preživetja pa se bo marsikateri delavec odločil za tovrstno možnost opravljanja dela.

Jelinčič opozarja, da zakon podjetjem omogoča, "da si znižajo stroške na račun tega, da delavcu ne plačajo bolniške odsotnosti, dopusta, regresa, prehrane in prevoza, itd." Če bo zakon na referendumu potrjen, se po njegovem mnenju slovenskim delavcem slabo piše, saj podjetja ne bodo zaposlovala samo študentov, brezposelnih ter upokojencev. Zakon o malem delu, kot opozarja, med drugim dovoljuje delo tudi tujcem in azilantom.

Proti so tudi v SLS

V SLS zakonu nasprotujejo, ker povsem brez potrebe bistveno posega v trg dela v Sloveniji, posledice tega pa so zelo nepredvidljive, pojasnjuje podpredsednica SLS Olga Franca. Po njenih besedah je alternativa zakonu, da se konkretno popravi anomalije na sedanji ureditvi študentskega dela in tako omeji zaslužke študentskih servisov in financiranje študentskih organizacij ter denar iz naslova teh dajatev preusmeri v štipendije in spodbude za zaposlovanje mladih. To bodo po referendumski zavrnitvi zakona v SLS tudi predlagali, napoveduje.

Sicer pa kot argument proti zakonu izpostavlja še, da zakon ne prinaša izboljšav na področju inšpekcijskega nadzora, čeprav so ravno zlorabe študentskih napotnic velika težava. Hkrati pa z vključitvijo upokojencev in brezposelnih ustvarja maso potencialnih pogodbenih delavcev, ki bodo na voljo delodajalcem povsem brez obveznosti in ne bodo deležni prav nobenih delavskih pravic v primerjavi z rednim delovnim razmerjem.

LDS je na strani malega dela

V LDS zakon podpirajo. Pri študentskem delu izpostavljajo, da zakon uvaja minimalno plačilo, kar bo odpravilo izkoriščanje študentov s prenizkimi plačili, ter rizični sklad za plačilo, če delodajalec ne bo poravnal svojih obveznosti. Delo pa se bo po novem štelo tudi v pokojninsko dobo ter kot delovna izkušnja. Vse te pravice zakon širi tudi na upokojence in brezposelne, "kar predstavlja socialni korektiv in omogoča večjo družbeno vključenost obeh skupin, brezposelnim pa odpira tudi nove zaposlitvene priložnosti", so prepričani v LDS.

Redne zaposlitve zaradi malega dela po njihovem ne bodo v ničemer oslabljene, temveč se bodo odpirala nova delovna mesta, saj zakon odpravlja možnost zlorab in dela na črno. V primeru zavrnitve zakona pa se bo za nedoločen čas nadaljevalo sedanje stanje, "ki škodi študentski večini, brezposelnim in trgu dela, koristi pa predvsem lastnikom študentskih servisov in delodajalcem, ki se okoriščajo na račun študentov, države in pravno nezaščitene ter poceni delovne sile na črno".

Podporo zakonu odreka tudi zunajparlamentarna NSi, v poslanski skupini nepovezanih poslancev ob zakonu o malem delu niso zavzeli enotnega stališča.

STA