Koalicija v predlaganih proračunih vidi pot do večje blaginje, opozicija amerikanizacijo
V opoziciji so v predstavitvi stališč poslanskih skupin o predlogih proračunov za prihodnji dve leti v DZ izpostavili zlasti reze na področju sociale. V Svobodi se bojijo, da vlada Slovenijo vodi v amerikanizacijo. Medtem v koaliciji vse očitke zanikajo. V SDS so zatrdili, da predlagana dokumenta pomenita začetek nečesa novega, tudi večje blaginje.
Minister za finance Andrej Šircelj
Foto: StaLJUBLJANA • V predstavitvah poslanskih skupin opozicije so danes največ pozornosti namenili predlaganemu proračunu za prihodnje leto. Poslanci so spomnili, da ta denar za osnovnošolske programe krči za 193 milijonov, za glasbeno šolstvo za 13 milijonov, za srednješolske programe za 74 milijonov, za štipendije za 20 milijonov, za družinske prejemke in starševska nadomestila 140 milijonov, za otroške dodatke 60 milijonov, za denarno socialno pomoč 78 milijonov, za osebno asistenco 55 milijonov, za investicije v bolnišnice pa 56 milijonov evrov. Na drugi strani se izdatki za vojsko povečujejo za dodatnih 225 milijonov, so navedli.
Boštjančič: "Ta vlada Slovenijo pelje v amerikanizacijo"
"V kakšni državi bodo čez deset let živeli naši otroci? Ker proračun ni računovodski dokument, proračun je odgovor na to vprašanje, napisan v evrih. In odgovor, ki ga imamo danes na mizi, je čisto jasen, samo na glas ga ni povedal nihče, zato ga bom povedal jaz. Ta vlada Slovenijo pelje v amerikanizacijo," je bil oster Klemen Boštjančič (Svoboda).
Kot je izpostavil, amerikanizacija ne pride z zakonom, ki bi se tako imenoval, temveč s proračunom. "Proračun je tiho, ker ga nihče ne bere, ker se zdi, da so to samo neke tabele, ampak čez deset let nihče ne bo spraševal, kakšen je bil primanjkljaj leta 2027, spraševali bodo, kdaj se je začelo," je dejal.
"Proračunska predloga sta nerealna in ju zato v takšni obliki, kot sta predložena, ne bo možno realizirati," je opozoril Darko Ratajc (SD). Po njunem sprejetju se lahko po njegovih besedah pričakuje nadaljnje črpanje rezerv, ki se je začelo že z rebalansom letošnjega proračuna, ko se je porabilo denar demografskega sklada. "Lahko pričakujemo višje zadolževanje, prodajo državnega premoženja in predvsem reze v pravice, ko v proračunu predvidena sredstva ne bodo zadostovala za kritje zakonskih obveznosti. To so stvarne ugotovitve, če upoštevamo številke, dejstva in skopa pojasnila, ki smo jih do zdaj dobili na naša vprašanja," je bil kritičen.
Vladimir Šega (Levica) je izpostavil, da bo mogoče javnofinančni primanjkljaj v primeru uveljavitve zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zmanjšati samo na dva načina: z dodatnimi rezi v javne storitve in pravice ali davki. Rebalans, ki ga v tem primeru za leto 2027 napoveduje finančni minister Andrej Šircelj, ni "čarobna paličica", je pristavil. Ob tem se je dotaknil še predlaganega proračuna za leto 2028, ki da zagotavlja denar za orožje, medtem ko so pravice ljudi, javne storitve in dostojno plačilo zaposlenih postavljeni pod vprašaj. "To ni razvojna politika, ki bi gradila socialno in solidarno družbo," je poudaril.
Koalicija: Več denarja za javne naložbe in ključne naloge države
V koaliciji so vse očitke in skrbi glede prihodnosti socialne države zavrnili. Franc Breznik (SDS) je zatrdil, da predlagana proračunska dokumenta pomenita "začetek nečesa novega". Slovenija želi nekaj več, želi izraziti nekoliko večjo ambicijo in ima pri svojih ljudeh ogromno rezerv, je povzel. Zavzel se je za skromno javno porabo in inovativnost, k temu pa dodal trdo delo. "Vse to so rešitve, ki so znane vsem tistim državam, ki so uspele. Tistim nacijam, ki imajo blaginjo in dodano vrednost nekajkrat večjo kot Slovenija," je navedel.
V zvezi s pomisleki o manj sredstvih za socialne izdatke je ponovil zaveze resornega ministrstva, da bo v primeru, da bodo dejanske potrebe med letom višje od načrtovanih, zagotovljen dodaten denar tudi s prerazporeditvami znotraj proračuna. Sicer pa proračunska predloga po njegovih besedah povečujeta sredstva za razvojne naložbe in kmetijstvo, zagotavljata financiranje obveznosti države, prinašata višjo povprečnino občinam ter predvidevata postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja.
Da dokumenta dajeta več prostora javnim naložbam, spodbujata vlaganja v podjetjih in občinam omogočata zanesljivejše načrtovanje, je bil v imenu NSi, SLS in Fokusa zadovoljen tudi Aleksander Gungl. "Za podjetnika je pomembno, ali bo lahko razširil proizvodnjo in do kupca prišel v dogovorjenem roku. Za zaposlenega je pomembno, koliko mu bo plačilo davkov ostane od višje plače. Za občino je pomembno, ali lahko pravočasno pripravi projekte in zagotovi svoj delež financiranja. Za družino pa se kakovost javnih storitev pokaže takrat, ko potrebuje vrtec, zdravnika ali pomoč pri oskrbi starejšega svojca," je komentiral podporo dokumentoma.
V Demokratih se strinjajo, da predlagana dokumenta zagotavljata denar za ključne naloge države, nadaljevanje razvojnih naložb in načrtovano zmanjševanje primanjkljaja. Omogočila bosta projekte za povezovanje regij, ustvarjanje novih priložnosti za gospodarstvo in mlade ter prispevala k boljši dostopnosti javnih storitev, socialni varnosti in kakovosti življenja, je nanizala Elena Zavadlav Ušaj.
Podporo predlogoma so napovedali še v poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti.