Koalicija za še tri posvetovalne referendume

LJUBLJANA > Kot je na današnji novinarski konferenci koalicije povedal vodja poslancev NSi, SLS, Fokus Janez Žakelj, si brez energentov in hrane ne moremo predstavljati življenja, napovedujejo pa se podražitve. Z nižjim DDV za hrano pričakuje pocenitev v višini štirih odstotkov, kar bi družinam prineslo okoli 100 evrov prihranka na leto, je ocenil Žakelj.

Nižji DDV na hrano sicer vsebuje interventni zakon za razvoj Slovenije, ki bo predmet zakonodajnega referenduma. Pobudniki iz vrst sindikatov in civilne družbe so namreč zbrali več kot potrebnih 40.000 podpisov pod zahtevo za njegov razpis. A v koaliciji ocenjujejo, da je o tem zakonu doslej bilo slišati že veliko zavajanja, predlagateljem pa očitajo, da tega ukrepa niso nikoli omenjali. "Tako hočemo še posebej poudariti, da ljudje povedo, ali so za to, da je DDV na hrano in energente nižji," je pojasnil Žakelj.

Referendum o racionalizaciji javnega sektorja je prvi napovedal prvak SDS Janez Janša, poslanec SDS Zvonko Černač pa je danes ocenil, da bi moralo biti soglasje o tem, da gremo v postopno krčenje birokratskih postopkov in posledično tudi birokratskega aparata, široko. Kot je dejal, je to tudi najpomembnejši izmed predlaganih referendumov, saj govori o "postopnem zmanjševanju nepotrebnih birokratskih postopkov, posledično racionalizaciji javnega sektorja in zapisu določbe v ustavi, ki omejuje javno porabo glede na ustvarjen bruto domači proizvod". Za slednje bodo sicer potrebovali dvotretjinsko večino, je spomnil.  Državljane je pozval, naj se vprašajo, ali so javne storitve danes boljše, kot so bile pred 35 leti, ko je bilo zaposlenih v javni upravi bistveno manj ljudi. Ob tem je dejal, da je referendum, četudi je posvetovalni, pomemben, ker bo dal jasno usmeritev vladi, da s tem postopkom začne. Končati ga namreč ne bodo mogli čez noč, bržkone tudi ne v enem mandatu.

"Burka-ban" tudi v Sloveniji?

Tretji referendum pa bo pred volivce postavil vprašanje, ali so za to, da se prepove zakrivanje obraza na javnih krajih. Vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je sprva sicer danes dejala, da predlagajo "splošno in nevtralno ureditev, ki ne bi bila usmerjena proti posamezni veri, oblačenju ali skupini, ampak izključno preprečevanju zakrivanja obraza, kadar je zaradi tega identifikacija onemogočena ali bistveno otežena". Hkrati mora zakon določiti razumne in sorazmerne izjeme zaradi zdravja, dela, varnosti, vremena, športa, kulture, tradicije in drugih stvarno utemeljenih razlogov.

Nasprotno je Žakelj dejal, da gre za vprašanje burk. "Zaradi okrepljenega priseljevanja je ključno, da jasno postavimo meje med tem, kar je sprejemljivo, in med tem, kar ni," je povedal. Po njegovih besedah se že danes občasno srečujemo z zakrivanjem obraza, zato je prav, da pravila določimo vnaprej. "Če ne bomo aktivno postavili meja, se bomo kot narod zavestno postavili v podrejen položaj v primerjavi s priseljenci," je ocenil.

Ob tem je izrazil pričakovanje, da se priseljenci prilagodijo našim navadam in kulturi. Enako sta v nadaljevanju izjave ponovila tudi Černač in Zavadlav Ušaj. V koaliciji bi torej tri nove posvetovalne referendume združili z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu. Kateri datum imajo v mislih, niso želeli razkriti. Je pa Černač ocenil, da je smiselno vse štiri izvesti sočasno, ker se tokratni predlogi vsebinsko navezujejo.

Zavadlav Ušaj: To je racionalizacija tako stroškov kot časa volilcev

Ob očitkih opozicije, da gre za koalicijsko taktiko, da vsakemu izmed zakonodajnega referenduma doda še več posvetovalnih, pa je Žakelj poudaril, da so referendumi najbolj demokratična oblika odločanja. "Bivši premier Robert Golob nas je v začetku junija pozval, da si pripravimo elektronsko podpisovanje za referendume, mi smo seveda pripravljeni," je dejal. Zatrdil pa je tudi, da ljudi sprašujejo o bistvenih vprašanjih za njihovo življenje.

Po besedah Zavadlav Ušaj zagovarjajo enako kot opozicija, to je racionalizacija tako stroškov kot časa volilcev. "Vemo, da imajo volilke in volilci radi prosti čas, zato jim ne želimo vsake druge nedelje oteževati z referendumskim dnevom. Želimo si, da imajo kvalitetne proste dneve," je zatrdila. Na novinarsko vprašanje, zakaj torej nedavno na matičnem odboru DZ niso podprli opozicijskega predloga za uvedbo dveh referendumskih dni na leto, pa je Černač odvrnil: "Vse ob svojem času". Spomnil je, da je bil tak predlog tudi v preteklosti že na poslanskih klopeh, zato je po njegovem mnenju pravo vprašanje, zakaj aktualna opozicija tega ni sprejela v preteklem mandatu, ko so bili v koaliciji, in ne, zakaj aktualna koalicija tega ni uredila v petih mesecih. "Ne se zdaj obremenjevati z dnevi," je še sklenil.