Koalicijske partnerice potrdile 12 prioritet

LJUBLJANA> Del dokumenta je tudi obveza mandatarke, da bo v roku enega leta v DZ vložila zaupnico.

Nova vlada bo kulturi vrnila samostojni ministrski resor, tožilstvo pa bodo vrnili pod pristojnost pravosodnega ministrstva. Predvidena je tudi spojitev notranjih zadev z javno upravo, za dialog med civilno družbo in vlado pa bo odgovoren državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek.

Nova koalicija se je s podpisano koalicijsko pogodbo med drugim zavezala k depolitizaciji kadrovanj in vključevanju javnosti v pripravo predpisov in postopke odločanja. Z normalizacijo političnih razmer želijo koalicijske partnerice povrniti zaupanje državljank in državljanov, socialnih partnerjev in tudi mednarodne javnosti.

Zakon o holdingu bodo preoblikovali

Prioritete opredeljujejo tudi vprašanje državnega holdinga in slabe banke, o katerih so imele koalicijske partnerice najbolj različna mnenja. Zakon o Slovenskem državnem holdingu bodo dopolnili na način, da se državno premoženje ne prenaša na holding, pač pa z njim upravlja. Osnova za odločanje o tem, kaj prodati, bo strategija upravljanja naložb, napovedujejo pa prodajo vsaj ene večje gospodarske družbe v državni lasti.

Vlada bo izvajala tudi ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, skladne s sprejetim zakonom. Bo pa tega “skladno s potrebami prakse in stališči stroke dopolnila”. Izpostavljenost države mora biti čim manjša, Banka Slovenije mora imeti več pristojnosti, menijo koalicijske partnerice.

Čeprav je med prioritetami navedena tudi zaveza javnemu sektorju vrniti pomen in mesto v družbi in okrepiti njegov razvojni potencial, koalicijske partnerice napovedujejo zniževanje proračunskega primanjkljaja predvsem z racionalizacijo javne porabe, tudi zniževanjem mase sredstev za plače. Proračunsko načrtovanje bo realno, potekalo bo v sodelovanju z managementom javnega sektorja, upoštevan pa bo tudi socialni dialog. Stranke se bodo izogibale “netenju umetnih nasprotij med gospodarstvom in javnim sektorjem”. V skrajnem primeru bodo začasno dvignile DDV. Računajo tudi na intenzivno črpanje evropskih sredstev.

Izboljšava prostorske zakonodaje

V dokumentu so tudi zaveze k zagonu gospodarstva in h konsolidaciji javnih financ, pri čemer med drugim napovedujejo spremembe insolvenčne zakonodaje glede prestrukturiranja in reševanja podjetij, državne spodbude za zeleno razvojno politiko, uvedbo olajšav na prispevke delodajalcev za nova delovna mesta in za prvo zaposlitev ter vzpostavitev sheme pomoči malim in srednjim podjetjem preko SID banke. Preučili bodo tudi možnost dokapitalizacije Posebne družbe za podjetniško svetovanje. V šestih mesecih bodo pripravili izboljšave prostorske zakonodaje, ki bo poenostavila in bistveno skrajšala postopke umeščanja v prostor.

Tudi ta vlada se je obvezala k dokončanju naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, prednostni so tudi drugi projekti, v katere bo vključen čim večji delež slovenskih dobaviteljev, kot so gradnja velikih hidroelektrarn, dokončanje spodnje Save, v štirih mesecih bodo pripravili in podpisali koncesijske pogodbe ter izdelali idejne zasnove za HE na srednji Savi.

Na področju trga dela napovedujejo “reformo” inšpekcijskega nadzora in ureditev agencijskega dela. Zavodu za zaposlovanje se obeta reorganizacija.

Dostopno in kakovostno zdravstvo

Med prednostnimi nalogami je tudi široko dostopno, kakovostno javno zdravstvo. Primarno obljubljajo interventne ukrepe za stabilizacijo javne zdravstvene blagajne, tudi širitev prispevnih osnov. Vzporedno pa bodo skušali uskladiti in v javni obravnavi tudi sprejeti novi zakon o zdravstveni dejavnosti z jasno ločitvijo javnega in zasebnega.

Tudi boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, zmanjšanje sodnih zaostankov in skrajšanje rokov odločanja v upravnih postopkih ter trajnostna raba naravnih virov so na listi prioritet nove koalicije.

V skladu z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku republike so v koalicijsko pogodbo zapisali tudi ratifikacijo pristopne pogodbe za Hrvaško ter spremembo ustave glede referenduma.

Zavzemali se bodo za “ohranitev in nadgradnjo odličnih odnosov” z vsemi sosednjimi državami. Vključitev Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije vidijo kot vitalni interes Slovenije. Napovedujejo nadaljnjo profesionalizacijo slovenske diplomacije, torej tako imenovani “karierni diplomatski sistem”.

Pokrajin verjetno še ne bo

Pokrajin tudi z novo vlado verjetno še ne bo, bodo pa nadaljevali razpravo o regionalizaciji “s poudarkom na regionalnem razvoju in prostorskem načrtovanju”.

Obetajo se novi zakoni o zavodih, o ustanovah ter o nevladnih organizacijah. Na podlagi evalvacije nove socialno varstvene zakonodaje se nameravajo lotiti sprememb področnih zakonov, katerih uveljavitev in uporaba bi morala biti določena z začetkom leta 2014.

Obljubljajo, da bodo uredili stabilno financiranje visokošolskih zavodov in regulirali nastajanje novih, pa tudi sprejetje nacionalnega programa športa.

Koalicijska pogodba napoveduje še sprejetje nacionalnega programa za kulturo 2013 - 2016 in nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012 - 2016.

Posodobili bodo medijski zakon

Posodobili bodo medijski zakon, “v katerem bo spoštovana avtonomija novinarskega poklica in zaščita javnega interesa ter pravica državljanov in državljank do obveščenosti ter dostopnosti kulturnih in vzgojnih vsebin ter kakovostnega razvedrila”.

Štiri politične stranke se s podpisanim sporazumom zavezujejo, da bodo dosledno spoštovale pravno državo in krepile pravično družbo, spoštovale različnost in spodbujale solidarnost. Tudi tokratna koalicija je, podobno kot koalicija Janeza Janše, v dogovor o sodelovanju v vladi zapisala, da ne bodo odpirali vprašanj interpretacije polpretekle zgodovine, razen če bi se o njih politika uspela poenotiti.

S posebnim protokolom o sodelovanju so se stranke obvezale, da se bodo izogibale javnemu nasprotovanju drugim koalicijskim partnerjem in še zlasti odločitvam vlade, pa tudi vlaganju interpelacij zoper ministre ter nezaupnice vladi. Koalicijski partnerji se bodo praviloma dogovarjali o načinu obveščanja javnosti o zadevah, je še zapisano v koalicijski pogodbi.

Če pa bi želeli koalicijski poslanci oziroma poslanske skupine podpreti predloge opozicije, bodo morali o svoji nameri obvestiti pristojnega ministra in predstavnike koalicijskih partnerjev in na koalicijskem usklajevanju poskušati doseči soglasje, je še zapisano v dogovoru o sodelovanju PS, SD, DL in Desus v vladi.

STA