Koliko moči novinarju
Novi zakon o medijih je v delu, ki predvideva soglasje novinarjev pri imenovanju odgovornega urednika, morda prenormiran, a obstajajo vzroki za to, pravi generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije (DNS) Špela Stare.
ANKARAN> Direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar je napovedal, da bi šel lahko zakon o medijih v državnozborsko obravnavo že decembra.
Sodelujoči na okrogli mizi, ki jo je DNS pripravilo v sklopu Novinarskih dni v Ankaranu, so razpravljali o novem zakonu o medijih, največ pozornosti pa so namenili ravno obvezujočem 65-odstotnem soglasju na glasovanju navzočih novinarjev pri imenovanju odgovornega urednika.
DNS je nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva letos podelilo Blanki Doberšek iz RTVSLO. Za izstopajoče dosežke v letu 2010 so nagradili Jeleno Aščić iz RTVSLO, dopisnico Dela s Kitajske Zorano Baković in novinarja Dolenjskega lista Igorja Vidmarja. Nagradi s področja novinarske fotografije gresta fotoreporterjema Večera in Siola.net Titu Koširju in Matjažu Ruštu. Med mladimi novinarji so nagradili novinarja POP TV Jureta Bračka in Mladine Marjana Horvata.
Medijska strokovnjakinja in predstojnica oddelka za medijske študije na koprski Fakulteti za humanistične študije Sandra Bašič Hrvatin je že uvodoma pojasnila, da večina držav takega določila ne pozna, ampak da gre za stvar politične kulture, ki pa je v Sloveniji ni. Dodala je, da se v Sloveniji na novinarje najbolj pritiska že znotraj medijske hiše, zato je zanjo ta rešitev dobra. Opozorila je sicer, da bi lahko bilo ustavno sporno to, da lastnik medija ne bi mogel svobodno razpolagati s svojo lastnino, vendar se je vprašala, ali to pomeni, da je svoboda izražanja stvar izdajatelja in ali je samo on nosilec te pravice.
Novinarjev zdaj ne upoštevajo
Z njo se je strinjala tudi Špela Stare, ki je opozorila, da izdajatelji in lastniki izvajajo vedno večje nasilje. Priznala je prenormiranost zakona, vendar meni, da je to normiranje reakcija na dosedanje neupoštevanje mnenj novinarskih aktivov. Prepričana je, da bi že sam izdajatelj moral imeti interes, da skupaj z novinarji poišče rešitev, ki bi varovala novinarsko avtonomijo in ne bi posegala v pravice izdajatelja. A do sedaj so izdajatelji le govorili o ustavni spornosti določila, niso pa podali drugih predlogov, je še razmišljala.
Bojazen, da to ni prava pot za dosego cilja, pa je izrazil odvetnik družbe Proplus Cene Grčar, po katerem gre sicer vzroke za takšno določbo iskati v stanju slovenskega novinarstva in občutku ponižanja. V Sloveniji je zelo malo medijev, v katerih je lastnik jasen, transparenten ali se obnaša kot lastnik, je dejal. Kot je menil, bo nejasen lastnik naredil vse, da bo dosegel svoje cilje. Hkrati je prepričan, da z uzakonjenim soglasjem pravice do izražanja ne bi prav nič povečali.
So novinarji bolj umni kot lastniki?
Najbolj jasno pa je svoje nasprotovanje do tega določila izrazil v. d. urednika Dnevnikovega Objektiva Miran Lesjak. Kot nekdanji urednik Dnevnika je dvakrat “prestal” glasovaje novinarskega aktiva, a še vedno meni, da je taka rešitev slaba. Opozoril je, da se v razpravi sploh ni argumentiralo, zakaj bi tako soglasje moralo biti obvezno. Prav tako se je vprašal, ali so novinarji bolj umni kot lastniki. “Toliko umnosti, zgolj zato, ker smo novinarji, si ne moremo pripisovati,” je dejal. Prepričan je tudi, da soglasje samo po sebi ne pomeni nujno napredka, v nekaterih primerih bi lahko namreč pripeljalo do nazadovanja v delu uredništva.
STA