Komisija podprla kandidaturo Rada Bohinca za ustavnega sodnika

Slovenija
, posodobljeno:

Kandidat za ustavnega sodnika Rado Bohinc je bil eden od soustanoviteljev stranke, ki je pozivala k bojkotu plebiscita o osamosvojitvi Slovenije, je na seji parlamentarne mandatno-volilne komisije opozoril poslanec SDS Jože Tanko. Kljub temu so člani komisije izglasovali podporo njegovi kandidaturi.

Člani mandatno-volilne komisije so navkljub številnim polemikam izglasovali podporo kandidaturi Rada Bohinca za ustavnega sodnika.
Člani mandatno-volilne komisije so navkljub številnim polemikam izglasovali podporo kandidaturi Rada Bohinca za ustavnega sodnika.Maja Pertič

LJUBLJANA> Generalni sekretar v uradu predsednika Uroš Krek je pojasnil, da je Danilo TürkRada Bohinca predlagal zaradi njegovih strokovnih referenc in bogatih akademskih izkušenj, kar bi pripomoglo k delu ustavnega sodišča, vendar je bilo kmalu slišati celo vrsto očitkov na Bohinčev račun.

Tanko: Bohinc izdajal odločbe izbrisanim brez pravne podlage

Jože Tanko je Bohincu očital, da je opravljal pomembne politične funkcije v času nekdanje Jugoslavije, ko je bil minister za notranje zadeve pa je izbrisanim izdajal odločbe brez pravne podlage. Celotna zadeva je pristala na ustavnem sodišču, je še povedal in dodal, da se je v času njegovega ministrovanja zapletlo tudi s policijskimi čolni.

SDS: Bohinc je politični kandidat

Do nepravilnosti naj bi prihajalo tudi pri poračunu stroškov primorske univerze, kjer Bohinc zaseda položaj rektorja. In prav ti podatki manjkajo v predlogu predsednika Türka, je opozoril. Tanko namreč meni, da si predsednik države “ne bi smel dovoliti, da na tako prirejen način pojasni svojo odločitev”. In ker v SDS menijo, da se na funkcijo ustavnega sodnika ne sme imenovati političnih kandidatov, Bohinca v stranki ne bodo podprli.

Tudi Tankov poslanski kolega Ivan Grill je dejal, da Türk v najvišje veje oblasti predlaga politično opredeljene, po njegovem mnenju pa le politično neodvisni kandidat lahko zagotavlja neodvisnost in transparentnost sodstva. Tanko ga je nato dopolnil, da Bohinc ni bil edina izbira predsednika, saj je lahko izbiral še med tremi kandidati, ki “nimajo tako bogate politične kariere”.

Potrč: Poceni in otročji argumenti

Miran Potrč (SD) je Tanku in Grillu odvrnil, da so profesionalne reference temeljne za izbor kandidata in da ustava nikjer ne določa, da ne sme biti posameznik politično opredeljen. Argumenti omenjenih poslancev so bili po njegovem mnenju “poceni in otročji”, hkrati pa naj tudi ne bi držale Tankove navedbe o pozivih k bojkotu plebiscita. Cveta Zalokar Oražem (Zares) ga je dopolnila, da kandidatov za taka sodniška mesta ni veliko, odgovornost za to pa nosijo tudi tisti, ki kandidatom nasprotujejo.

Po besedah poslanca Desus Joška Godca je predsednik države obvezan, da predlaga strokovno primerne kandidate. Hkrati pa je dejal, da razmišlja o proceduralnem predlogu, naj se razprava preloži, “dokler ne ugotovijo, ali je bil kandidat pri prvem obhajilu in ali je ob smrti Tita spustil kakšno solzo”.

Kljub nasprotovanju opozicije pa so člani komisije sprejeli sklep, da državnemu zboru predlagajo, naj Rada Bohinca izvoli za ustavnega sodnika.

STA