Kopač Mrakova napovedala spremembe pri študentskem delu

LJUBLJANA> Priporočila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v zvezi z rigidnostjo trga dela, študentskim delom, pokojninskim sistemom se ponavljajo že od leta 2004, 2005, je na današnji predstavitvi ekonomskega poročila o Sloveniji v Ljubljani dejala ministrica Anja Kopač Mrak in zatrdila, da se jih država zaveda.

V tej luči je opozorila, da je Slovenija k strukturnim reformam intenzivno pristopila leta 2009, a zaradi pomanjkljivega socialnega dialoga in nizke stopnje zaupanja s pokojninskim zakonom in zakonom o malem delu ni uspela. Sloveniji je nato le uspelo sprejeti pokojninsko reformo in reformo trga dela, je dodala.

Popravki pri starejših

Med dosežki je poudarila novo socialno zakonodajo, ki je vzpostavila enotno vstopno točko in povezala baze podatkov. Priznala je, da to ni bilo brez napak in da bo treba izpeljati določene popravke, zlasti na področju starejših.

Kopač Mrakova deli mnenje OECD, da bo v prihodnje treba izvesti zdravstveno reformo in vzpostaviti dolgotrajno oskrbo. Področje oskrbe na domu oziroma pomoči starostnikom bi povezala s socialnim podjetništvom.

Reforma institucij, je pojasnila, že poteka, vendar velja takšne spremembe izvajati postopoma. V tej luči je omenila povezovanje centrov za socialno delo in zavoda za zaposlovanje.

Zavzela se je za učinkovitejše prilagajanje aktivne politike zaposlovanja trenutnemu položaju, ko je dostopnih delovnih mest izredno malo in subvencije ne dajejo več takšnih učinkov, kot so jih v preteklosti.

Spremembe pri študentskem delu

Napovedala je spremembe študentskega dela. Kot je dejala, so v pogovorih s študenti že sprejeli logiko “vsako delo šteje”, kar pomeni plačevanje prispevkov na eni in pravice na drugi strani.

Rafal Kierzenkowski iz OECD je v zvezi s prestrukturiranjem socialnih izdatkov v Slovenji priznal, da je prišlo do precejšnjega napredka na tem področju. Dodal pa je, da je še prostora za izboljšave. Slovenija bi lahko, denimo, še zaostrila kriterije za socialne transferje (na primer družinske dodatke).

Po njegovih besedah je še vedno prostor za znižanje nadomestil za brezposelnost, ki so razmeroma visoka. S tega naslova so visoki državni izdatki, obstaja pa tudi nevarnost demotivacije za zaposlitev.

OECD opozarja na zdravstveno reformo

Kierzenkowski je poudaril pomen zdravstvene reforme. Z izboljšano učinkovitostjo zdravstvene porabe bi lahko podaljšali pričakovano življenjsko dobo za tri leta, hkrati pa znižali porabo, je dejal. V tej luči je menil, da velja razširiti osnovo za prispevke in racionalizirati košarico pravic.

Po njegovih besedah je treba razvijati dolgotrajno oskrbo - vzpostaviti mehanizem financiranj, ki temelji tako na delovno aktivnih kot na upokojencih.

V zvezi s srednješolskim izobraževanjem je predlagal spremembo normativov in boljšo izrabo učiteljskega osebja.

Ker je Slovenija na področju staranja prebivalstva med najbolj izpostavljenimi državami v OECD, je svetoval dodatne reforme na pokojninskem področju.

STA