Koritnik: Zahteva po dvigu plač vsem javnim uslužbencem ni finančno vzdržna
O zahtevi sindikatov javnega sektorja po dvigu plač za šest plačnih razredov za vse javne uslužbence, bo odločala vlada, je po srečanju s sindikati poudaril minister za javno upravo in vodja vladne pogajalske skupine Boštjan Koritnik. Je pa že vnaprej ocenil, da je takšna zahteva v nasprotju s ciljem vlade glede vzdržnosti javnih financ.
LJUBLJANA > Kot je po današnjem srečanju s sindikati javnega sektorja povedal minister Koritnik, so bili v vladni pogajalski skupini danes prvič seznanjeni z zahtevo sindikatov po dvigu plač vsem 188.000 javnim uslužbencem za šest plačnih razredov. Po oceni ministra bi ta zahteva le pri osnovnih plačah pomenila 1,5 milijarde evrov višjo maso plač v javnem sektorju.
Sindikati javnega sektorja pričakujejo, da se vlada do njihovih zahtev opredeli do torka. V nasprotnem primeru bodo šli sindikati v izrekanje o stavkovnih aktivnostih, sta v današnji izjavi za javnost povedala vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek. A vlada se na današnjih pogajanjih po besedah Počivavška in Štruklja do nobene njihove zahteve ni konkretno opredelila. Konkretna pa je bila pri stališču glede uvedbe nagrajevanja glede na delovno uspešnost, saj se vlada zavzema za možnost, da bi se plača lahko pri neuspešnih znižala do 30 odstotkov, boljše pa bi lahko nagradili z do stoodstotnim dodatkom. Predlog nagrajevanja glede na delovno uspešnost se sindikatom javnega sektorja zdi provokativen. Počivavšek je dejal, da so prepričani, da bi bilo tako "fleksibilno nagrajevanje" zagotovo namenjeno kaznovanju nezaželenih in nagrajevanju tistih, ki so blizu vodstva. "Kar je tudi eden od razlogov, da smo ta predlog že v izhodišču zavrnili," je povedal. Izjavo ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, da je danes prvič slišal za zahtevo po dvigu plač za šest razredov, pa je Štrukelj označil kot sprenevedanje. Dejal je, da je bil predlog dan že pred časom, ministrov odgovor pa je "zgolj še en dokaz, da si vlada kupuje čas in da je minister dobil to nedostojno nalogo, da nas čim dlje časa drži v pogajanjih". Počivavšek pa je k temu dodal kritično ugotovitev, da tudi ministrstvo in minister niso podali nobenega drugega predloga o reševanju nastalih razmer.
"Bojim se, da 1,5 milijarde evrov dodatnih bremen verjetno ni skladno z vladnimi izhodišči glede vzdržnosti javnih financ," je ob tem poudaril minister in dodal, da bo o zahtevi sindikatov odločala vlada.
Minister je predlagal sindikatom tudi oblikovanje delovne skupine, ki bi "zelo natančno, po členih, proučila zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Iz pogovorov v preteklosti vemo, da bi se glede nekaterih vprašanj lahko srečali. Ključno je, da naredimo temeljito analizo tistega, kar je treba popraviti," je poudaril minister.
Sindikati javnega sektorja sicer pričakujejo odgovor vlade do 15. februarja.
Minister je sindikatom predstavil tudi predlog, kako doseči večjo povezanost med rezultati dela in plačilom v javnem sektorju. Po tem predlogu bi lahko javnemu uslužbencu, ki ne dosega začrtanih rezultatov dela, plačo znižali do 30 odstotkov, medtem ko bi tistemu, ki bi bistveno presegal obseg predvidenega dela, plačo povečali tudi za 100 odstotkov.
Po besedah ministra, so sindikati takšnemu predlogu nasprotovali, česar pa minister ne razume, saj, kot pravi, ni bilo govora o znižanju mase plač.
Sindikati javnega sektorja so na današnjih pogajanjih vladni pogajalski skupini predstavili svoje zahteve, ki so jih spodbudile informacije o dogovoru o dvigu zdravniških plač.