Korpič-Horvatova: Rast BDP ne sme biti temeljni cilj

LJUBLJANA > Zdaj upokojena pravnica Etelka Korpič-Horvat se je v pogovoru strinjala, da je letošnji 1. maj drugačen od tistih v minulih letih, saj je zaznamovan z zdravstveno in gospodarsko krizo, povezano z novim koronavirusom.

Na vprašanje, kako vidi položaj delavcev v aktualnih razmerah, je odgovorila, da so tisti, ki delajo od doma, manj izpostavljeni okužbi. “Je pa lahko delo od doma zelo naporno, če morajo starši varovati tudi otroke in delno nadomeščati delo učitelja,” je opozorila.

Vladni ukrepi za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu so morali biti sprejeti v kratkem času, njihov namen pa je ohranitev delovnih mest, je nadaljevala. Ali bo ta cilj dosežen, pa bo odvisno od obvladovanja koronavirusa ter poslovanja v zasebnem in javnem sektorju, je menila.

Problem je v izvajanju in poznavanju možnosti, ki izhajajo iz zakonodaje

“Predvidevam, da bodo z delovnopravnega področja nastajali spori predvsem zaradi izpolnjevanja razlogov in kriterijev odpuščanja delavcev, izpolnjevanja pogojev začasnega čakanja na delo, plačila dodatka za nevarnost pri delu. Odpirala se bodo vprašanja kolektivnega dogovarjanja za čas interventnih ukrepov, zastaralnih rokov, povezanih z vlaganjem zahtevkov, in upravičenosti proračunskih izdatkov,” je napovedala.

V tej luči je bilo sprejemanje ukrepov mimo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) po njenem mnenju nepotrebno. “Ravno v izrednih razmerah, ko nesreča zadeva vse tri strani, delavce, delodajalce in državo, je socialni dialog posebej pomemben,” je prepričana.

Sicer pa ima Slovenija, tako Korpič-Horvatova, moderno delovno zakonodajo, primerljivo s tistimi v drugih demokratičnih državah. Kolektivne pogodbe medtem pomembno nadgrajujejo minimalne zakonske standarde v korist delavcev. A problem je v izvajanju in poznavanju možnosti, ki izhajajo iz zakonodaje, je poudarila.

“To pa še ne pomeni, da ni možnosti tudi za boljše formalno urejanje delovnih razmerij,” je navedla. Med pomembnimi pomanjkljivostmi zakona o delovnih razmerjih, ki velja za malo delavsko ustavo, med drugim vidi napotovanje na ureditev v kolektivne pogodbe dejavnosti, na primer pri vprašanju višine dodatkov k plači. “S tem posega v svobodo kolektivnega dogovarjanja, kar je v nasprotju s konvencijami Mednarodne organizacije dela,” je izpostavila.

Pravična ureditev plačnega sistema je temeljni pogoj uspešnega gospodarstva in zadovoljstva zaposlenih

Predvsem se ji sicer zdi pomemben lojalen odnos med delavcem in delodajalcem, “ki se ne da ukalupiti v pravne norme, ampak mora temeljiti na poštenosti, pravičnosti, etičnosti in humanosti”.

Sogovornica se je dotaknila tudi vprašanja minimalne plače, ki da mora zagotavljati pravično plačilo za opravljeno delo, socialno varnost in dostojanstvo. Skladno s tem podpira zadnjo novelo, ki je zvišala minimalno plačo in iz nje izvzela vse dodatke.

Na vprašanje, ali bo v krizi, ki jo je povzročila epidemija, še aktualno vprašanje postavitve novega plačnega sistema v gospodarstvu, je odgovorila, da covid-19 ne bi smel biti ovira.

“Nasprotno, pravična ureditev plačnega sistema je temeljni pogoj uspešnega gospodarstva in zadovoljstva zaposlenih. Ta bi se lažje vzpostavljal, če bi bila sklenjena splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, v kateri bi bila določena temeljna enotna izhodišča in minimalni standardi plačnega sistema, ki bi bili podlaga za primerno vrednotenje dela,” je ocenila. Izhodiščne plače bi morale biti enake minimalni plači, ta pa ne bi smela biti nižja od praga tveganja revščine, verjame.

Glavni problem sedanjega plačnega sistema je po njenem mnenju prav uravnilovka, “ki slabi interes delavcev, povzroča njihovo nezadovoljstvo in lahko negativno vpliva na uspešnost celotnega gospodarstva”. Za pravično določitev cene delavca naj bi se morala zato z zvišanjem minimalne plače sorazmerno zvišati vsa plačna razmerja. Poleg tega naj bi veljalo minimizirati dodatke, ki niso vezani na zahtevnost dela, in stimulirati uspešne delavce.

Sistemska rešitev za prekarno delo

Korpič-Horvatova se je zavzela tudi za sistemsko rešitev vprašanja prekarnega dela. “Vsak, ki opravlja odvisno delo, bi moral imeti zagotovljeno delovnopravno varstvo. Gre za pomemben problem uresničevanja pravne in socialne države ter človekovih pravic,” je poudarila. Ob tem je spomnila, da se lahko prekarci, ki opravljajo dela z elementi delovnega razmerja, obrnejo na delovno sodišče, četudi je teh sodnih sporov veliko, pa naj to ne bi bilo dovolj.

Za vse delavce pa so pomembni sindikati, ki “sodijo v vsako demokratično družbo”. “Čeprav je sindikat borbeni organ za ekonomske in socialne pravice delavcev, reševanje ekonomskih in socialnih problemov zaposlenih temelji na dogovarjanju. Tudi stavka je demokratična oblika razreševanja nezadovoljstva delavcev, ki pospeši pogajanja z delodajalcem o razreševanju odprtih vprašanj,” je dejala pravnica.

Slabost slovenskih sindikatov sicer vidi v njihovi razdrobljenosti, ki terja daljše usklajevanje stališč in slabša njihovo pogajalsko moč. A po drugi strani je razdrobljenost pozitivna zaradi konkurenčnosti in posledičnega boja za člane. Problem dobrega delovanja sindikatov pa so tudi nezadostna finančna sredstva in včasih pomanjkanje znanja, je sklenila.