Kranj s predlogi za spremembo zakonodaje glede priseljevanja

KRANJ > Kot so danes sporočili iz kranjske občine, so za izdajanje dovoljenj za bivanje in delo tujcem pristojne različne državne institucije, pri čemer občine nimajo nobenega vpliva, se pa morajo soočati s posledicami povečanega priseljevanja. Ta med drugim povzroča probleme v šolstvu, zdravstvu in sociali, pri čemer je največja težava neznanje jezika. Posledica je naraščanje nestrpnosti do tujcev in vse težje zagotavljanje kakovost bivanja vseh občanov, opozarjajo na občini.

Preprečiti želijo izkoriščanje ohlapne in pomanjkljive zakonodaje

Zato so spomladi ustanovili posvetovalno komisijo za reševanje problematike priseljevanja, pri čemer so k sodelovanju povabili pristojne državne agencije oziroma njihove lokalne organizacijske enote. V njej sodelujejo predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje, Upravne enote Kranj, Centra za socialno delo Gorenjska, Finančne uprave RS in Policijske uprave Kranj.

Skupna ugotovitev je, da je treba preprečiti izkoriščanje ohlapne in pomanjkljive zakonodaje, ki potencialno omogoča zlorabo socialnih transferjev in pravic različnim skupinam ljudi, ki velikokrat sploh ne živijo v Sloveniji. Upravna enota Kranj je lani izdala 3600 enotnih dovoljenj za prebivanje in delo tujcem iz tretjih držav. Izstopajo pa tudi Velenje, Žalec, Škofja Loka, Ptuj, Izola, Laško, Celje in Logatec.

V nekaterih primerih socialne pomoči nakazujejo, čeprav upravičenec sploh ne živi v Sloveniji

Ob tem je veliko indicev o zlorabi socialnih transferjev, opozarjajo na občini. Desetina od 340 milijonov evrov socialne pomoči gre letno tujcem z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji. Kot opozarjajo državne institucije, pa se v nekaterih primerih socialne pomoči nakazujejo, čeprav upravičenec dejansko sploh ne živi v Sloveniji.

Kot pravi kranjski župan Matjaž Rakovec, se hitro naraščajoče število priseljencev v zadnjih letih pojavlja povsod po državi, zato je treba problem reševati sistemsko. “Verjamem, da bomo situacijo s skupnimi močmi naredili vsaj znosno, preprečili izkoriščanje socialnih transferjev, obenem pa pomagali tistim tujcem, ki so se pripravljeni prilagajati, da se vključijo v našo družbo,” je poudaril.

Določili bi minimalne bivalne standarde

Pobuda za spremembo zakonodaje je sestavljena iz 24 konkretnih predlogov. Med drugimi vsebuje predlog, po katerem bi se vrsta poklicev in število kadrov, za katere ni mogoče zadostiti povpraševanju znotraj države, določala dinamično in na lokalnem področju.

Prijava bivališča bi bila mogoča samo ob fizični prisotnosti vseh udeleženih v upravnem postopku in to izključno na podlagi najemne pogodbe oziroma izkazanega lastništva. Obvezna bi bila tudi določitev minimalnih bivalnih standardov. Ker je odločanje o stalni in začasni prijavi bivališča v pristojnosti upravnih enot, pa bi moralo biti tudi ugotavljanje izpolnjevanja pogojev in preverjanje dejanskega bivanja v njihovo pristojnosti.

Predlagajo, da bi bilo koriščenje socialnih pravic možno po petih letih stalnega bivališča

Spremembe so nujne tudi pri uveljavljanju socialnih pravic. V pobudi predlagajo, da bi bilo koriščenje socialnih pravic in transferjev možno po petih letih stalnega bivališča in dejanskega prebivanja. Pogoj zanje bi bil tudi status aktivnega iskalca zaposlitve in osnovno znanje slovenskega jezika.

Poleg tega bi ob prvem podaljšanju dovoljenja za začasno bivanje oziroma najpozneje po enem letu bivanja v državi morali tujci opraviti izpit iz osnovnega znanja, ob pridobitvi dovoljenja za stalno bivanje pa izpit iz naprednega znanja slovenskega jezika.