Krek: južnoafriški in britanski sev lahko povzročita tretji val epidemije

LJUBLJANA > Še kar nekaj držav je zaradi epidemije zelo obremenjenih z virusom, sem sodi tudi Slovenija, poleg nje Švedska, Latvija, Litva, Češka, Španija in Portugalska, je naštel Milan Krek. V Evropi sicer kaže na umirjanje epidemije, vendar se kar nekaj držav ubada s povečanim številom okužb. Skrb vzbujata južnoafriški in britanski sev virusa, ki bi lahko sprožila tretji val epidemije.

551 potrjenih primerov okužb na 100.000 prebivalcev v Sloveniji v zadnjih 14 dnevih je lep podatek, počasi padamo navzdol, a 7- in 14-dnevna incidenca sta že opozorilo, da se v populaciji nekaj dogaja, je povedal Krek. Verjetno bo po kar strmem padcu prišlo do stagnacije, do česar je prišlo tudi v sosednjih državah. “Z epidemiološkega vidika to ni dobro,” ugotavlja.

Vsak dan imamo manj umrlih s covidom-19. To je dobro, saj smo pred nekaj meseci bili rekorderji, je spomnil. Pomembno je testiranje, je poudaril, saj več ljudi stestiramo, več pozitivnih najdemo in jih izoliramo ter zmanjšamo število okužb v populaciji. Po številu testov smo v primerjavi s sosednjimi državami takoj za Avstrijo, za nami so Italija, Hrvaška in Madžarska.

Pri cepljenju je Slovenija najboljša med sosednjimi državami. “Tako hitro kot pride cepivo v državo, ga razporedimo na cepilna mesta in porabimo,” je zadovoljen Krek.

V februarju bomo v Sloveniji prejeli predvidoma 127.000 doz cepiva, za marec se predvideva 129.000 doz (še brez AstreZeneca). Pfizer se, tako Krek, striktno drži dobav, pri Moderni se praviloma zmanjša število odmerkov, pri AstraZeneci pa je prišlo do zapletov na evropski ravni.

Do 14. februarja je bilo v Sloveniji cepljenih 70.888 (3,4 odstotka) ljudi s prvim odmerkom, z drugim odmerkom pa 47.693 (2,3 odstotka). Prioritetno se cepi populacijo nad 80 let, želeli bi jih cepiti še več, zato Krek poziva, naj pokličejo svoje zdravnike in se vpišejo na seznam. S cepivom AstraZeneca je mogoče cepiti tudi na domu, saj ga je mogoče prevažati oziroma prenašati.

Kot je povedal Krek, so doslej zabeležili 3065 prijav stranskih učinkov, med najpogostejšimi so bolečine v rokah, vročina, prebavne težave ... AstraZeneca ima slabo proučene učinke pri skupini starejših od 65 let, je navedel Krek, nekaj več informacij o tem naj bi podala raziskava, ki poteka v ZDA.

Zato se je Slovenija odločila za nov način pristopa pri cepljenju. Cepiva Pfizer in Moderna so tako namenjena za starejše od 80 let in oskrbovance v domovih starejših občanov ter zdravstvene delavce, starejše od 65 let, ki še niso bili cepljeni.

Cepivo AstraZeneca pa je namenjeno za ranljive kronične bolnike od 18 do 64 let, za nepokretne ljudi na domu (ker je to cepivo mogoče prenašati) in nujne službe.