Krepiti je treba varovalke neodvisnosti sodstva

Slovenija
, posodobljeno:

Pozivi predsednika SDS Janeza Janše k nespoštovanju sodišča in o nujnosti lustracije slovenski sodnikov kažejo, da je treba ohraniti ali celo okrepiti ustavne in zakonske varovalke neodvisnosti sodstva, opozarjajo v Sodnem svetu. Janša je v odzivu na sodbo v zadevi Patria, s katero je bil obsojen na dve leti zapora, dejal, da sodstva ne spoštuje.

LJUBLJANA > Po mnenju Sodnega sveta je tam, kjer je politična kultura na zelo visoki ravni, potreba po zagotavljanju ustreznih varovalk v ustavi in zakonu za neodvisnost sodstva majhna. Če pa je politična kultura na nizkem nivoju, morajo biti varovalke za neodvisnost sodstva toliko močnejše, menijo.

Kot so zapisali v Sodnem svetu, lahko sodniki moralno moč in integriteto slovenskega sodstva najbolj zavarujejo tako, da kljubujejo pritiskom nosilcev političnega odločanja in medijev ter pri odločanju v vsakem posameznem primeru ohranijo osebno pokončnost in zavezanost pravičnosti in pravu.

Pravila, ki zagotavljajo neodvisnost sodstva, pa nikakor niso namenjena temu, da bi varovala nedotakljivost sodnikov, ampak so namenjena zaščiti državljanov pred zlorabo državne oblasti, so zapisali.

Obenem poudarjajo, da je zelo pomemben vidik neodvisnosti sodstva prav to, kdo imenuje in razrešuje sodnike in predsednike sodišč. Tu gre vselej za iskanje občutljivega ravnovesja med zagotavljanjem nujnega nadzora nad delom sodstva s strani drugih dveh vej oblasti in preprečevanjem nedopustnega vplivanja drugih dveh vej oblasti na delo sodnikov in na njihove odločitve, menijo.

Država in funkcionarji drugih dveh vej oblasti so namreč zelo pogosto stranke v sodnih postopkih. Sodniki na primer odločajo o odškodninski odgovornosti države zaradi nezakonitega ravnanja državnih organov proti posameznikom, o kazenski odgovornosti članov vlade in parlamenta, o kršitvah pravic iz delovnih razmerij proti državi kot delodajalcu.

Pravica vsakega državljana je, da v teh sporih odloča neodvisen sodnik. Neodvisen pa je sodnik takrat, ko odloča tako, kot misli, da je prav, in v skladu z zakonom in ne tako, da bo ustregel določeni politični eliti, ker se bo bal, da bo ta čez leto ali dve odločala o njegovem imenovanju, napredovanju, plači ali razrešitvi.

STA