Kriza s krizantemami

PRIMORSKA > Še pred kosilom je bilo na začetku tedna vzdušje med prodajalci sveč in krizantem na novogoriški tržnici že utrujeno. Tudi v tednu pred prvim novembrom ne vztrajajo v popoldanske ure. “Rekla sem, naj me pridejo iskat zgodaj. Tako ali tako nič ne prodam. Še nikoli nisem bila tako žalostna kot letos,” je povedala upokojenka, ki prodaja rože vrtnarja iz Vrtojbe. “Vrtnarji so reveži. Toliko dela in toliko stroškov z zemljo, gnojili, dodatki, na koncu pa ... Pozna se, da ljudje nimajo denarja. Kupijo manj, pa še pri tem veliko bolj gledajo na ceno,” ugotavlja.

Tudi nagrobno cvetje pozna svoje modne trende. Trenutno so še posebej v modi večbarvne zasaditve, za katere vrtnarji v različne oblike sestavijo sadike v prelivajočih se ali kontrastnih odtenkih. Vrtnarski hit pa so tudi mačehe vrste “endurio”. Njihova posebnost je, da cvetijo tudi v zimskih mesecih. So nekoliko dražje, a se kupci zanje odločajo, ker prihranijo pri zimskem in zgodnje pomladnem urejanju grobov.

Pritrjuje ji Herman Brisko, eden najbolj znanih obrazov novogoriške tržnice. Pred skoraj 50 leti je odprl cvetličarno, na vogalu nasproti hotela Park pa rože prodaja že 17 let: “Kriza se zelo pozna. Ljudi, ki bi prišli vsak teden po nekaj cvetov za v vazo, tako rekoč ni več. Pa tudi - rože lahko kupiš kjerkoli: na bencinskem servisu, v nakupovalnem centru. Samo še v mesnicah jih ne prodajajo.”

Z ženo kljub temu vztrajata. “Kaj hočemo, pokojnina je nizka,” ugotavlja in na vprašanje, kdaj je bilo v njegovi 45 let dolgi karieri prodajalca cvetja najslabše, brez oklevanja odgovori: “Zdaj. Še v socializmu je bilo bolje.”

Zlati časi “turnerjev”

Turner je uveljavljen izraz za krizanteme z velikimi cvetovi v obliki žoge. “Včasih so rasli po vsem Solkanu, Rožni Dolini in Stari Gori. Prodajali smo jih vse do Kranja in Ljubljane,” se spominja Ivan Bavcon, ki je svoje vrtnarstvo v Rožni Dolini predal sinu, a kljub temu pomaga tako, da novembrske dni preživlja na novogoriški tržnici. “Jutri jih bom prinesel, da se malo vrnemo k tradiciji,” je napovedal in hkrati kot človek, ki je vse življenje delal v gospodarstvu, vodil je del proizvodnje v že zdavnaj propadlem Meblu, hitro izračunal, zakaj se vrtnarjem krizanteme ne izplačajo.

“Poglejte ta lonček,” pokaže na veliko rumeno krizantemo s cvetovi v obliki priljubljenih “pajkov”: “sadika stane 26 centov, za tako zasaditev potrebujemo vsaj devet sadik, pa lonček, pa sedem litrov zemlje. Prodajam jo za dvanajst evrov. Zdaj pa izračunajte. Treba je plačati davek na sadike, na zemljo, na lonček in na koncu še na dobiček. Kakšen dobiček?”

Bavcon se še spomni časov, ko vrtnarji niso šteli svojih ur - delovni dan je trajal od sončnega vzhoda do zahoda. Zdaj pa, vzdihuje, je več nadzornikov, inšpektorjev in kontrolorjev kot tistih, ki v resnici delajo. Marsikateri od njih obišče tudi prodajalce cvetja na novogoriški tržnici, ki nimajo niti strehe nad glavo, kaj šele priključek na elektriko.

Išče se vrtnarski lobi

Tudi v vrtnariji Kodrič v Vrtojbi, družinskem podjetju, ki deluje že več kot 20 let, obdobje pred prvim novembrom ni nič kaj navdušujoče praznično. “Ljudje kupujejo manj in večinoma izbirajo rastline, ki so bolj poceni,” pritrjuje gospodar Darijo Kodrič.

Vrtnarji so v težavah zaradi gospodarske krize in konkurence velikih trgovcev: “Marsikdo je že prišel k nam in povedal, da je kupil sadike, denimo za živo mejo, v trgovskem centru, a se jih več kot pol ni prijelo. So potrošniki, ki se prav zaradi te razlike v kakovosti vračajo v vrtnarije.” A jih je premalo, da bi se dejavnost vrnila na pot stare slave. Kje je odgovor? “V Združenju vrtnarjev Slovenije smo bili zelo dejavni, a nimamo lobija kot večji pridelovalci, denimo živinorejci ali vinogradniki. Vrtnarstvo kot panoga je vsekakor ogroženo in marsikdo že zapira vrata. Prav te dni sem govoril z lastnico vrtnarije, ki mi je povedala, da je to njena zadnja sezona,” pojasnjuje Kodrič, ki s svojim majhnim podjetjem preživi predvsem zaradi raznolike ponudbe, v kateri so tudi drevesa in grmovnice. Teh v nakupovalnih središčih pač ne prodajajo: “A je morda le vprašanje časa,” razmišlja Kodrič.

Po podatkih statističnega urada je cena sadik pri pridelovalcih avgusta letos v primerjavi z enakim mesecem lani padla za več kot 30 odstotkov. V upadu je tudi delež prihodkov, ki ga gospodinjstva namenjajo nakupu cvetja in sadik. Še leta 2010 je povprečno slovensko gospodinjstvo za cvetoče veselje porabilo 154, leta 2012 pa le še 109 evrov.

Zadnji trenutek

Prodajalci ugotavljajo, da nakup krizantem, ki je bil še pred nekaj leti skrbno načrtovan in premišljen, ljudje, vajeni nove, instant ponudbe rož, zadnje čase opravijo mimogrede, tako rekoč v zadnjem trenutku. Torej je še upanje, da bo proti koncu tedna posel stekel in da letošnji zaslužek vendarle ne bo tako slab.

Odgovora na vprašanje, koliko let bodo “domače” krizanteme sploh še na voljo, pa na tržnici ne prodajajo.

VESNA HUMAR

Herman Brisko: “Ni več ljudi, ki bi si vsak teden kupili tri cvetove, kar tako, za v vazo. Rože pa prodajajo že skoraj povsod, le še v mesnici ne.”