Krompir, paradižnik in trte kličejo dež
Na sušnih legah z bolj plitvimi tlemi v Istri in na Goriškem suša že terja davek. Listje na češnjah veni in odpada. Tudi trte bi v prihodnjih dneh nujno potrebovale dež. Vremenoslovci pa ga vsaj za južni del Primorske ne napovedujejo še najmanj do 10. avgusta.
ISTRA > Hladna fronta, ki bo Slovenijo dosegla v noči na torek, bo šla čez Alpe in Notranjsko, Sredozemlja naj bi se ognila v velikem loku.
Ker češnjam odpada listje, bomo prihodnje leto imeli najbrž manj pridelka. “Suša lahko učinkuje podobno kot zima. Češnje utegnejo jeseni zacveteti, vendar decembra ne morejo roditi. V najboljšem primeru bo moten razvoj cvetnih brstov. Cvetenje prihodnje leto bo odvisno prav od trajanja letošnje suše. Podobne težave so tudi pri slivah, breskvah, marelicah in drugih zgodnjih vrstah sadja, ki nima urejenega namakanja,” pojasnjuje Irena Vrhovnik, specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo pri Kmetijski svetovalni službi Koper (deluje pod okriljem Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica).
Rižanski vodovod v omrežje spušča 33.000 kubičnih metrov vode dnevno. Vode na izviru Rižane je vsak dan manj in zagotavlja le še 20.000 kubičnih metrov količin. Skoraj petino jih načrpajo iz vodarne v Sečovljah. Približno 10.000 kubičnih metrov pa morajo dobavljati iz kraškega in hrvaškega istrskega vodovoda. “Čeprav dobivamo vodo iz štirih smeri in ima različen pritisk, je naš sistem stabilen in zagotavlja nemoteno delovanje,” zatrjuje direktor Zdravko Hočevar. V prihodnjih tednih tako ne pričakuje nobenih omejitev, če ne bo prišlo do izrednih dogodkov ali ekstremne porabe vode, ki jo terjajo večji lomi cevi, požari ali ekstremni padci nivoja vode v vodnjakih Rižane.
Zaradi razpok je namakanje manj uspešno
Vrhovnikova je sadjarjem že pred časom svetovala mulčenje, da bi zaščitili tla pred prevelikim izhlapevanjem, in namakanje. Slednje je neizbežno pri zelenjavi, vode v zbiralnikih je na srečo še dovolj. “Ker pa so tla - zaradi izrazite moče v obdobju od lanske jeseni do letošnje spomladi - zelo zbita, vodo slabše zadržujejo in pokajo. Velike razpoke pa preprečujejo, da bi s kapljičnim namakanjem, ki je sicer najbolj racionalno, rastlinam uspešno nadomestili primanjkljaj vlage. Voda se v tleh ne uspe enakomerno razporediti, rastline ne morejo normalno rasti. To je še zlasti očitno pri melonah, lubenicah in bučah, ki jih zaradi razširjenega koreninskega sistema sadimo na večje razdalje, pa tudi pri paradižniku, papriki, jajčevcu ...”
Kljub daljšemu sušnemu obdobju na severnem Primorskem razmere še niso katastrofalne, ne v kmetijstvu ne pri oskrbi s pitno vodo. Polja v bližini zadrževalnika Vogršček resda namakajo zgolj izmenično, enkrat v enem in drugič v drugem delu omrežja, a vode v zadrževalniku je za zdaj še dovolj, zagotavljajo v Kmetijstvu Vipava. Vodja kmetijskih svetovalcev Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Jožko Vončina pa pravi, da se bo predvsem na pašnikih in koruznih poljih ponovila znana zgodba, če bo suša trajala še nekaj tednov. Tudi oskrba s pitno vodo poteka zaenkrat še nemoteno. V občini Kanal, v Godoviču in Zavratcu morajo sicer prebivalci že varčevati z vodo, ponekod po severnem Primorskem, denimo v Logjeh in Tolminskem Lomu, pa morajo vodo že dovažati. AS
Kmalu tudi ožig?
Kmetijski svetovalci odsvetujejo, da bi trtam čistili listje. Nekateri vinogradniki skušajo njihovo venenje preprečiti tako, da jih škropijo s snovmi, ki vsebujejo aminokisline. A če se bodo visoke temperature nadaljevale, se bodo na trtah pojavili ožigi - podobno kot na jabolkih in drugem sadju na drevesu, paradižnikih, paprikah ... Te rastline težko prenašajo daljše obdobje temperatur, ki presegajo 30 stopinj Celzija. Primanjkljaja vlage ob velikem izhlapevanju pri njih ni mogoče nadomestiti, medtem ko oljke temperaturni šok bolje prenašajo. V tem obdobju jih suša še ne prizadene preveč. “Lahko jo prenašajo še en mesec, koščice plodov so že olesenele.”
Vroče in sušno še najmanj dva tedna
Meteorolog Agencije RS za okolje Brane Gregorčič pa pravi, da dežja v Istri ne bo še najmanj do 10. avgusta. Do ponedeljka se bo živo srebro na Primorskem povzpelo na 35 ali 36 stopinj, na obrobju Panonske nižine celo do 38 stopinj. Tudi v dneh po prehodu hladne fronte (v noči na torek) bo ob morju več kot 30 stopinj.
Zadnje padavine so bile 10. junija. Utegne se ponoviti poletje 2003, ko ni deževalo do konca avgusta, zaradi česar so se sušili tudi plodovi oljk. Nazadnje se je to dogajalo lani, ko ni bilo omembe vrednih padavin od oktobra 2011.
MIRJANA CERIN