Hit bi pred apetiti vlade reševali na referendumu

LJUBLJANA > Zaposleni v novogoriškem Hitu ves čas odločno nasprotujejo prenagljenim spremembam in so celo razmišljali o stavki. “Zadovoljni smo, da bo prišlo do bolj poglobljene razprave in soočanja o tej specifični zadevi, ki potrebuje neko regulacijo. O tem mora biti dosežen družbeni konsenz, ker liberalizacija trga lahko za seboj povleče marsikaj negativnega,“ se je na novico o referendumski pobudi odzval predsednik sveta delavcev v podjetju Stojan Prando. Tomaž Vidrih, predsednik sindikata Vrba v Hitu, je bil kratek in jasen: “Hvala bogu, da jih je srečala pamet.”

Predlog so podpisali poslanci Levice, LMŠ, SAB in SD. Predlagajo posvetovalni referendum na območju celotne države z vprašanjem: “Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme predlog zakona spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, na podlagi katerega se bodo znižali prihodki invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, privatizirala igralniška podjetja in z liberalizacijo povečala nevarnost zasvojenosti z igrami na srečo?”

Glasovanja v DZ torej jutri ne bo

Državni zbor je tretje branje predloga novele zakona o igrah na srečo, ki med drugim prinaša delno liberalizacijo tega področja in sprostitev omejitev pri lastništvu igralnic, opravil prejšnji teden, v sredo pa bi moral o njem glasovati. Do tega sedaj ne bo prišlo.

Zakon o igrah na srečo je namenjen visoki regulaciji dejavnosti iger na srečo, ker je to dejavnost, v kateri se akumulira nadpovprečno visoke vsote denarja, hkrati pa izvajanje iger na srečo povzroča družbeno škodo, neposredno z zasvojenostjo posameznikov z igrami na srečo, posredno pa z uničevanjem družin in drugih osebnih razmerij zaradi tovrstne zasvojenosti, v pobudi za referendum opozarjajo poslanci KUL.

Proti prodaji “zlatega teleta”

Vsakršna sprememba zakona, ki ureja to področje, mora zato temeljiti na resni analizi. “Iz zakonskega gradiva tega ni bilo moč razbrati. Obrazložitev je praktično neobstoječa, v gradivu so samo predlogi sprememb, ne pa tudi strokovne podlage za tovrstne predloge,” so ocenili. “Videti je samo škodljive parcialne interese, ki bi jih liberalizacija dejavnosti zadovoljila. Lahko bi celo rekli, da je novela zakona spisana za točno določene interesente, ki bi radi vstopili na visoko reguliran trg iger na srečo v Republiki Sloveniji,” so prepričani v koaliciji KUL. Poudarjajo, da je s predlagano spremembo lastniškega deleža države v zakonu glavna tarča prodaja družbe Hit, pri čemer bi “prodaja zlatega teleta” znižala prihodke države in ogrozila delovna mesta.

Odprava licenc za igralniške poklice in s tem deregulacija igralniškega poklica je v prvi vrsti škodljiva za delavke in delavce, dolgoročno pa tudi za gospodarstvo. Nenazadnje pa liberalizacija iger na srečo pomeni tudi iskanje novih igralcev na srečo oz. višjo intenziteto igranja dosedanjih igralcev na srečo. V obeh primerih se povečuje tveganje za zasvojenost z igrami na srečo, so izpostavili.

V opoziciji KUL vladi ob tem očitajo, da je predlog novele zakona pripravila mimo socialnega dialoga ter brez posvetovanja z zainteresirano javnostjo in lokalnimi skupnostmi.