Kultura naj postane blagovna znamka Slovenije

LJUBLJANA > Julijana Bizjak Mlakar je na današnjem zaslišanju pred matičnim odborom DZ izpostavila, da bi morala kultura postati blagovna znamka Slovenije. To je izpostavila kot enega od ciljev, za katere se bo zavzemala kot ministrica. Po njenih besedah se bo treba zavedati, da je vložek v kulturo investicija in ne strošek.

Kandidatka kulturo pojmuje kot proces in vrednostni sistem, ki zagotavlja obstoj naroda. Po njenem mnenju je kultura obraz nacije, saj ji daje identiteto. V zgodovini je bila kultura združevalna sila slovenskega naroda, danes ima tudi vlogo pri razvoju inovativne družbe, prispeva k učinkovitosti in rasti demokracije. "Kultura nam pomaga, da se osebno, družbeno in kreativno prepoznavamo in oblikujemo," je poudarila v svoji predstavitvi.

V njej je izhajala iz koalicijskega sporazuma na tem področju. Kot svojo najpomembnejšo nalogo je omenila trajni dialog med vsemi deležniki na področju kulture. Ker so se v zadnjih letih močno znižala sredstva za kulturo, po njenih besedah bistveno več kot v ostalih resorjih, bo po njenem prepričanju treba tudi preveriti stanje ogroženosti javnega interesa na področju kulture in zagotoviti, da zaradi varčevanja ne bo prišlo do bistvenega zmanjšanja obsega in dostopnosti do javnih vsebin.

Podatki po njenih besedah kažejo, da z neustrezno obravnavo kulture izgubljamo tudi gospodarski potencial. Veliko možnost za gospodarski razvoj vidi v kreativnih industrijah, kar bo ministrstvo po njenih napovedih spodbujalo v povezovanju z drugimi resorji. Kulturo je, kot je poudarila, treba povezati s turizmom, se pri tem nasloniti na uveljavljene ustvarjalce, lastne blagovne znamke in tradicionalne obrti.

Napovedala je tudi postopne spremembe krovnega zakona v kulturi in odpravo administrativnih ovir, ki bi pripomogle k izboljšanju položaja samozaposlenih in nezaposlenih ustvarjalcev ter jih vključile v delo javnih zavodov. Učinkovitost in uspešnost porabe javnega denarja bo ministrstvo zagotavljalo z medsektorskim delovanjem in povezovanjem med ustvarjalci. "Kulturna politika mora torej postati del drugih politik, da bi dosegli bolj učinkovito koriščenje javnih sredstev," je poudarila Bizjak Mlakarjeva. Omenila je tudi vzpostavitev bolj spodbudnega okolja za delovanje nevladnih organizacij.

Med drugim je napovedala tudi ustanovitev nacionalnega odbora za kulturnoumetnostno vzgojo, podporo programom za medgeneracijsko povezovanje v kulturi in za dvig bralnih navad ter pripravo strategije varstva kulturne dediščine. Večja investicija bo po njenih trditvah izgradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice.

Na področju medijev je omenila pripravo strategije za obdobje 2015-2020, na njeni podlagi pa pripravo nacionalne strategije, ki bo "potrebna, če bomo želeli spremeniti medijsko zakonodajo". Pri nacionalni medijski hiši bo po njenem mnenju "treba pogledati, ali je v zadovoljivi meri uresničen javni interes, ki ga pričakujemo, da ga bo uresničevala".

Posebej je opozorila še na slovenski jezik. Ministrstvo bo po njenih zagotovilih med drugim podpiralo uveljavljanje in razvoj slovenščine ter dvignilo raven funkcionalne in digitalne pismenosti.

STA