Kulturniki: ministrstvo naj ostane!
Koalicijska pogodba predvideva ukinitev ministrstva za kulturo kot samostojnega resorja. Pod skupno streho naj bi se kultura tako znašla skupaj s športom, izobraževanjem in znanostjo. Namera je vzbudila val ogorčenja.
PRIMORSKA> Na spletni strani Življenje na dotik, ki sodi v okvir Evropske prestolnice Maribor 2012, so v ponedeljek objavili Peticijo proti ukinitvi ministrstva za kulturo.
Peticija proti ukinitvi ministrstva za kulturo: Slovenija se sooča z resno družbeno krizo. Iščemo odgovore. Kultura je prav v nemirnih časih polje, ki odpira horizonte in prebuja potenciale. Tudi zato - in ne zgolj zaradi zgodovinske vloge - se zdijo razmišljanja o ukinitvi samostojnega resorja za kulturo neracionalna. Bomo res kaj privarčevali? In koliko bomo izgubili? Vse, ki se spogledujejo s to mislijo, pozivamo, da resno premislijo ob konkretnih korakih.
Že 1400 podpisov
Do včeraj zvečer jo je podpisalo več kot 1400 državljanov: od eminentnih intelektualcev in umetnikov, mladih kulturnih ustvarjalcev, ki se še uveljavljajo, do ljubiteljev kulture. Mitja Čander, programski direktor Zavoda Maribor 2012 in prvopodpisani pod peticijo, pojasnjuje, da so jo zasnovali kot javni poziv in v premislek odločevalcem: “Cilj peticije je, da ministrstvo za kulturo ostane samostojni resor. Če ga bodo ukinili, se bo proces marginalizacije kulture, ki smo mu priča zadnjih dvajset let, le še nadaljeval.” Reševanje krize z rezanjem kulture se mu ne zdi samoumevno, še manj logično: “Rešitve ne moremo iskati samo v finančnem sektorju, ampak bo treba začeti s spreminjanjem vrednot v družbi. In v času krize lahko ravno kultura prebudi določene potenciale in ljudi poveže v kreativnih akcijah,” meni Čander. Prepričan je, da kultura v naslednjem letu nujno potrebuje konkretno reformo. “Če se bo ministrstvo ukvarjalo samo s sabo in notranjo reorganizacijo, kar bo v primeru združevanja ministrstev neizogibno, energije za reformo zagotovo ne bo.”
O tem, zakaj so se odločili za podpis peticije in kaj naj bi morebitna ukinitev ministrstva za kulturo prinesla, smo vprašali tudi tri primorske kulturne ustvarjalce.
Jurij Paljk, pesnik, publicist in urednik goriškega tednika Novi glas, je ogorčen. “Kot človek besede, ki piše v slovenskem jeziku in kot nekdo, ki deluje v Italiji ter slovenski jezik dojema kot temelj slovenske kulture, ne razumem, kako lahko kaj takega komu sploh pade na pamet! To potezo še manj razumem, ker sem prepričan, da vemo, kakšno vlogo sta pri ohranitvi slovenskega naroda odigrala jezik in kultura. Ta namera je, milo rečeno, nedostojna!
Vas ni sram?
Breda Biščak, prevajalka in samozaposlena v kulturi, meni, da bi bila ukinitev ministrstva za kulturo dolgoročno škodljiva - tako za ustvarjalce kot za državo oziroma narod. Pri tem opozarja na dvoličen odnos, ki ga ima slovenska država do kulture: pomen kulture opevamo praktično na vsaki slovesnosti, ko pa je treba kulturo materialno in institucionalno podpreti, postane nebodigatreba v državnem proračunu. “Slovenija vse bolj postaja država, ki z izgovorom, da živimo v kriznih časih, jemlje sredstva sociali, splošni blaginji in kulturi - vsemu, kar na prvi pogled velja za 'neprofitno'. Mislim, da bi morali začeti iskati nov konsenz o vrednotah in deljenju davkoplačevalskega denarja. Širše gledano pa: pomislite, kako bi se počutili, ko bi med obiskom kakšne tuje države sogovorniku omenili, da živite v državi brez ministrstva za kulturo? Vas ne bi bilo sram?”
Pisatelj, akademik Saša Vuga, pa pravi: “Glede na kulturnost, ki kroji ozračje (zlasti na političnem polju) v naši deželi, se mi vidi zla novica o nepotrebnosti kulturnega ministrstva povsem normalna. Pred časom je Delo poročalo, da je v Sloveniji 30 (torej trideset) oslov. Še zmeraj se vprašujem: Ali se pri štetju niso ušteli?”
MI, MPG, AG