Kurjenje je lahko tudi usodno
Tragični dogodek, ki se je v četrtkovih popoldanskih urah pripetil pri kurjenju podrasti v vinogradu pri Vrabčah, ni bil osamljen. Požara sta v istem dnevu terjala kar dve življenji, enega pri Vrabčah in drugega pri Litiji.
PRIMORSKA > Glede na to, da so se dela na poljih in v vinogradih po dolgem deževnem obdobju komaj dobro začela, gasilci pričakujejo tudi več kurjenja v naravi. Ob tem pa opozarjajo ljudi, naj bodo previdni.
V četrtek popoldne je 80-letni domačin v okolici Vrabč delal v vinogradu, pri tem pa je zakuril podrast. Ogenj mu je ušel izpod nadzora in se razširil v bližnji gozd, poskus, da bi ga pogasil, pa je bil za starejšega domačina usoden. Ko so poklicni gasilci iz Sežane in prostovoljci PGD Štjak prihiteli na kraj požara in ga pogasili, so v gozdu neposredno ob vinogradu našli mrtvega domačina.
Prepovedano je: kuriti v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov; kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih, če niso izpolnjene zahteve iz uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju; zažigati kmetijska neobdelovalna zemljišča in nerodovitne površine.
Vzrok smrti naj bi sicer razkrila obdukcija. Podoben dogodek se je pripetil pri Litiji, kjer je prav tako umrl človek, ki je zažigal travo. Gasilci so sicer v četrtek po Sloveniji gasili kar deset travniških požarov, enega tudi v Betajni na Divaškem.
Sicer pa ljudje z večino poljedelskih opravil šele začenjajo, saj jih je do pred nekaj dnevi onemogočalo deževno vreme. “Ni še opaziti dosti dimov v naravi,” nam je včeraj povedal poveljnik Zavoda za gasilsko in reševalno službo Sežana Blaž Turk. “Zdaj ljudje obrezujejo trte in verjetno bo v prihodnjih dneh tudi kurjenja več. Ob tem apeliramo na vse, ki nameravajo kuriti, naj o tem obvestijo gasilsko enoto ali regijski center za obveščanje, da jih bodo še dodatno seznanili z varnostnimi ukrepi,” je dodal Turk.
V sežanski občini sicer (še) ni odloka, ki bi ljudem nalagal, da morajo obveščati gasilce o nameravanem kurjenju, kot to velja v Istri in tudi v nekaterih drugih občinah. Kljub temu pa, dodaja Turk, ljudi navajajo na to. Starejšim pa svetujejo, naj bosta pri kurjenju vsaj dva. Kurjenje odpadnih vej in suhe trave je namreč, kot se je izkazalo v zadnjem primeru, tudi usodno. Še posebej nevarno je požiganje strmih terenov, saj se ogenj širi hitreje kot na ravnem, pred seboj pa potiska strupeni plin. Ob tem lahko človeku zmanjka kisika in omedli, ogenj pa ga dohiti.
Sicer pa je treba v skladu z uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju pri kurjenju v naravi urediti kurišče, ki mora biti obdano z negorljivim materialom, okoli kurišča pa ne sme biti gorljivih snovi. Prav tako ni dovoljena uporaba gorljivih tekočin ali materialov, ki razvijejo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.
Kurišče mora biti od gozda oddaljeno vsaj 50 metrov, od pomembnih prometnih poti in večjih naselij pa vsaj sto metrov. Ves čas kurjenja ali sežiganja mora biti kurišče pod nadzorom, po končanem kurjenju pa je treba pogasiti ogenj ali žerjavico in pokriti kurišče z negorljivim materialom.
SILVA KRIŽMAN