Lah Turnškova za racionalizacijo v visokem šolstvu
Odbor DZ za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj je s sedmimi glasovi za in petimi proti kot ustrezno ocenil predstavitev kandidatke za ministrico za visoko šolstvo Tamare Lah Turnšek. Kandidatka je zagotovila, da bo v primeru imenovanja skrbela za racionalizacijo in kontinuiteto v znanosti.
LJUBLJANA>Tamara Lah Turnšek je med odgovori na vprašanja, zlasti opozicijskih poslancev, opozorila, da smo na repu lestvice konkurenčnosti, kar je po njenem zaskrbljujoče. Poudarila je, da delo na področju znanosti in tehnologije pokaže učinke čez nekaj let.
Prepričana je, da je treba okrepiti prenos tehnologij. Število univerz je po njenem mnenju odvisno od števila študentov. Kot je dejala, si želi ocene o zaposljivosti študentov in dodala, da lahko tudi zasebne univerze dobijo finančno podporo, če so dobre.
Podpreti je treba kakovostne univerze
“Že sedaj z univerzami pokrivamo tri regije. Če so univerze kakovostne, ne vidim razloga, zakaj bi država postavljala ovire,” je menila. Kot prednostno nalogo v visokem šolstvu je izpostavila javni denar za podporo kakovostnih javnih univerz.
Dotaknila se je tudi državnih inštitutov oziroma državnega sektorja. Menila je, da je ločitev akademske, univerzitetne in inštitutske sfere vedno manjša. Gre za vprašanje organizacije univerz, inštituti niso slabi za razvoj znanosti in razvoja, a je treba veliko tega potenciala preliti v gospodarstvo, je povedala.
Upa, da se bo na takšen način povečal tudi delež BDP za raziskave in razvoj s sedanjih skoraj 0,9 na 1,2 odstotka BDP, delež denarja za visoko šolstvo pa s sedanjih 1,2 odstotka BDP do leta 2020 na dva odstotka BDP, kar je sicer zapisano tudi v strateških dokumentih.
Golobič: čim prej je treba sprejeti zakon o financiranju univerz
Nekdanji visokošolski minister Gregor Golobič (Zares) je med drugim posebej izpostavil potrebo po čim prejšnjem sprejetju zakona o visokem šolstvu, ki zadeva financiranje univerz.
Branko Grims (SDS) je kot pozitivno ocenil opredelitev Turnškove do zasebnih vlaganj na področju znanosti in tehnološkega razvoja. Pritrdil ji je, da je razvoj znanosti in tehnološkega razvoja odvisen od okolja. Zato država po njegovih besedah potrebuje nove voditelje in ker je izvolitev ministrov vezana tudi na zaupnico vlade, Grims Turnškove ne more podpreti.
V teh časih potrebujemo akcijo
Lah Turnškova je po predstavitvi v izjavi novinarjem ocenila, da je poslance s strokovnostjo prepričala. Ne strinja se, da kot kandidatka za ministrico prihaja v napačnem času, saj “časi, kakšni koli pač so, potrebujejo akcijo. Če so težki, je akcija še toliko bolj potrebna, če pa je strokovno podkovana, je to zelo dobro”.
Med prednostnimi nalogami je izpostavila še čim prejšnjo uveljavitev zakonodaje na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, pri čemer opozarja na nujno povezovanje teh področij.
Ob zavedanju trenutnega finančnega položaja Lah Turnškova poudarja, da tudi morebitno krčenje finančnih sredstev z rebalansom proračuna ne sme zaustaviti dela na tem področju. Slednje je po njenih besedah kontinuirano, zato ga je treba “nadaljevati, vztrajati in biti optimist”.
Pri fiktivnim vpisih je še “precej za počistiti”
Kandidatka se zaveda, da brez dodatnega denarja ne morejo uveljavljati novih reform, vendar je po njenem prepričanju možno poiskati nekaj rezerv ter privarčevati. Kot ocenjuje, bi rezerve lahko poiskali z reorganizacijo in s povezovanjem v raziskovalni ter pedagoški dejavnosti. Teh zmogljivosti po njenem mnenju nimamo polno izkoriščenih, izpostavlja pa še pregled bolonjske reforme in previsokega števila fiktivnih vpisov na študij, pri čemer je še “precej za počistiti”.
Privarčevati je možno tudi pri raziskovalni opremi, ki je v veliki večini nezasedena, še ocenjuje Lah Turnškova. Po njenem mnenju tudi ni dvoma, po kakšni poti je treba naprej, ne glede na to, kdo bo bodoči minister in kdaj bo nastopil funkcijo.
STA