Lahovnik: Varčevalni ukrepi ne bodo prizadeli najbolj šibkih

Slovenija
, posodobljeno:

Ekonomist Matej Lahovnik se ne strinja s sindikati, da bodo z vladnimi varčevalnimi ukrepi najbolj prizadeti najšibkejši. To bi držalo, če bi denimo vlada na začetku dvignila davek na dodano vrednost. V tem primeru bi to najbolj čutili tisti z najnižjimi dohodki, je Lahovnik povedal v pogovoru za Demokracijo.

Ekonomist Matej Lahovnik se ne strinja s sindikati, da bodo z vladnimi varčevalnimi ukrepi najbolj prizadeti najšibkejši
Ekonomist Matej Lahovnik se ne strinja s sindikati, da bodo z vladnimi varčevalnimi ukrepi najbolj prizadeti najšibkejšiLeo Caharija

LJUBLJANA>Matej Lahovnik meni, da so vladni ukrepi potrebni in neizbežni, vlada pa da je z njihovim predlaganjem ravnala državotvorno pa tudi pravično. “Mislim, da je precej bolj pravično, da pravočasno sprejmemo določene ukrepe, ki so nujni glede na stanje javnih financ, kot pa da bi vlada odlašala z njimi in pristajala na nadaljevanje pretekle politike zadolževanja,” je dejal nekdanji minister za gospodarstvo.

Javni sektor mora deliti usodo gospodarstva

Lahovnik težko razume zelo trdo pogajalsko stališče predvsem sindikatov v javnem sektorju: v vsem času krize je vendarle javni sektor v nasprotju z gospodarstvom najmanj čutil posledice, je pojasnil. Napovedovati stavko še pred začetkom pogajanj se mu ne zdi prav, bolj prav bi bilo, če bi se začeli pogajati, ne pa da so takoj ustanovili stavkovni odbor.

Lahovnik misli, da na intuitivni ravni vsi razumejo, da mora javni sektor deliti usodo gospodarstva. Pričakovano je, da sindikat ne sprejme prvega nabora ukrepov, ki ga vlada predlaga, navsezadnje gre za pogajalski proces, je dejal. A namesto, da že na začetku grozijo s stavko, naj raje sami predstavijo konkreten predlog finančno ovrednotenih alternativnih ukrepov, če menijo, da vladni predlogi niso dobri.

Če bi vlada pristala na zahteve sindikatov, bi to pomenilo nadaljevanje politike zadolževanja

Če bi vlada povsem popustila in sprejela vse, kar sindikati zahtevajo, potem bi po Lahovnikovih besedah pristala na nadaljevanje politike zadolževanja. V nadaljevanju bi verjetno sledil popoln kolaps slovenskih javnih financ in samo vprašanje časa je, kdaj bi v Sloveniji dobili prisilnega upravitelja od zunaj, ki pa bi seveda zahteval dosledno in radikalno izvedbo nekaterih precej bolj bolečih ukrepov, je opozoril. Ti bi zaposlene v javnem sektorju zagotovo prizadeli precej bolj kot pa ti, ki jih zdaj predlaga vlada.

Vlada ni predlagala teh ukrepov zato, ker bi si želela zbiti svojo popularnost in se želela zameriti zaposlenim v javnem sektorju. Nobena vlada ni tako neumna, je dejal Lahovnik in dodal, da je bila v te ukrepe prisiljena. “V nasprotnem primeru bi namreč postale razmere v slovenskih javnih financah neobvladljive. To pa bi bilo neodgovorno,” je dejal.

Nelogičen in nesmiseln referendum

Na grožnje sindikatov z referendumom pa Lahovnik odgovarja, da bi bilo najbolj ustrezno čim prej zapisati zlato fiskalno pravilo v ustavo. Mislim, da bi bilo popolnoma nelogično in nesmiselno, da bi v Sloveniji ljudi na referendumih spraševali o tem, ali so za znižanje plač, je dejal. Popolnoma jasno namreč je, kakšen bi bil odgovor.

Sveženj ukrepov za povečanje proračunskih prihodkov, ki ga je pripravila vlada, se zdi Lahovniku uravnotežen. Vlada s konsolidacijo javnih financ tudi posredno znižuje stroške zadolževanja podjetjem za nove investicijske projekte in tako spodbuja gospodarsko okrevanje. V tem smislu je že ta sveženj podlaga za hitrejše gospodarsko okrevanje, je ugotovil.

Ob tem se mu zdi dvig davka na dodano vrednost (DDV) rešitev v skrajni sili, če obstoječi ukrepi ne bodo zadostni. Dvig DDV deluje takoj, največja težava pa je, da neugodno vpliva na inflacijo, je še dejal.

STA