Lahovnik: Pomembnejše okrevanje gospodarstva pričakujemo v drugi polovici leta

SLOVENIJA > Matej Lahovnik je povedal, da je bilo ob pripravljanju PKP8 veliko razprav, kako naprej. “V naslednjih zakonskih svežnjih ne gre izumljati dodatnih inštrumentov pomoči in prilagajati pakete, ampak bo treba razmišljati o izhodni strategiji,” je dejal na novinarski konferenci.

Razpisi za oživitev gospodarskih dejavnosti

“Po naših ocenah bo druga polovica leta v znamenju visokega okrevanja. Spomladi se bo epidemiološka situacija bistveno izboljšala, kar bo omogočalo sprostitev storitvenih dejavnosti. Ko bo denar začel krožiti, bo to pomenilo oživitev dejavnosti, ki so bile najdlje zaprte, kot je denimo industrija srečanj,” je ocenil.

Za učinkovitejše okrevanje je bistveno, da ministrstva pripravijo ciljno usmerjene razpise za oživitev gospodarskih dejavnosti, je prepričan. SID banka je že pripravila poroštveno shemo za turizem in gostinstvo v višini 200 milijonov evrov, namenjeno financiranju obratnih sredstev in investicij. Agencija Spirit Slovenija pa bo marca objavila 36 milijonov evrov vreden razpis za financiranje obratnih sredstev malih in srednje velikih podjetij, je naštel.

Kot je dejal, so “pri PKP8 izhajali iz predpostavke, da bo letošnje prvo četrtletje zaradi epidemiološke slike primerljivo z zadnjim četrtletjem prejšnjega leta in da lahko pomembnejše okrevanje gospodarstva pričakujemo šele v drugi polovici leta, ko bo precepljenost prebivalstva dovolj visoka”.

Umar po njegovih besedah ugotavlja, da se je januarja nadaljevala zmerna rast števila brezposelnih, vendar ob ohranjanju interventnih ukrepov, predvsem čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa in moratorijev na odplačilo kreditov. Povišanje števila brezposelnih decembra tako ni bistveno odstopalo od koncev prejšnjih let, ko se sezonsko iztekajo pogodbe za določen čas.

Podaljšanje čakanja na delo in subvencioniranje višje minimalne plače

Ob tem, tako Lahovnik, ne gre zanemariti plačilne sposobnosti številnih podjetij v storitvenih dejavnostih, ki morajo zaradi ukrepov biti zaprte. Zato ta podjetja ne poslujejo ali v bistveno manjšem obsegu. “Zato smo predlagali v PKP8 dva ukrepa. Eden je podaljšanje ukrepa čakanja na delo do konca aprila z možnostjo dvakratnega podaljšanja - do konca junija. Drugi je ukrep subvencioniranja višje minimalne plače,” je dejal.

Pri slednjem je bilo veliko pomislekov. “Subvencioniranje vedno povzroči distorzije na trgu. V tem primeru lahko govorimo, da se podpira najslabša podjetja, ki izplačujejo nižje plače. Protiargument je, da če pride do povečanja brezposelnosti, trg dela, zaradi skoraj popolne zamrznitve storitvenih dejavnosti, ni sposoben absorbirati presežnih brezposelnih,” je pojasnil.

Zato se je država odločila, da dve tretjini bremena v prvih šestih mesecih prenese nase. Lahovnik je spomnil, da je dvig minimalne plače bil dogovorjen sredi leta 2019, mimo socialnih partnerjev oziroma potrjen v državnem zboru. Korona čas pa je zahteval neko reakcijo.

“Povprečen dvig stroškov dela je nekaj manjši od 96 evrov, zato bo država s 50 evri subvencije prevzela pri vsakem zaposlenem približno dve tretjini stroška višje minimalne plače,” je napovedal.

Podjetjem, ki ne morejo poslovati, se bo po PKP8 krilo celoten strošek dela (bruto bruto), torej še dodatnih 13 odstotkov, kolikor znašajo prispevki delodajalca. “To naj bi zagotovilo, da se v prvem četrtletju ne bomo soočili z dodatnim valom brezposelnih,” je razložil Lahovnik.

Za drugo polovico leta pa je predvideno, da najnižja osnova za prispevke ni več 60 odstotkov povprečne plače, kot je zdaj določeno. “Pri tistih, ki prejemajo minimalno plačo, se bo znižala na nivo minimalne plače,” je dodal.

Kot je dejal, bodo z uveljavitvijo najnižje pokojninske osnove pri minimalni plači delodajalci privarčevali najmanj 40 evrov na zaposlenega a oziroma bodo prihranili 42 odstotkov stroškov dela. To bo veljalo do konca junija in sovpada s čakanjem na delo. “Verjamemo, da bo Slovenija ostala med državami, v katerih se je času korona krize brezposelnost najmanj povečala,” se nadeja Lahovnik.

Nižja pokojninska osnova na delavce ne bo vplivala, je zagotovil: “Pri izračunu dohodnine se jim upoštevajo prispevki od dejanske plače, ne od minimalne osnove. Enako velja za izračun pokojnin.”