Lastnik R Mercurija po izolskih lovi še zadrske milijone

Slovenija
, posodobljeno: 11. 09. 2026, 11:31

Andrej Rautner, glavni akter podjetja R Mercuri, je izolskim davkoplačevalcem ostal v slabem spominu, saj je od Občine Izola leta 2019 izpulil skoraj dva milijona evrov. Rautner je takrat sodišče uspel prepričati, da mu zaradi odločitev občine ni uspelo prodati zemljišča na območju nekdanje izolske ladjedelnice. Tokrat se je v njegove mreže ujela Nova KBM oziroma OTP banka. Njegovo podjetje AR Plane je v zadevi Zadar projekt zmagalo v tožbi in sodišče v Zagrebu mu je prisodilo kar 12 milijonov evrov odškodnine.

Lastnik R Mercurija po izolskih lovi še zadrske milijone

Stavba na zemljišču R Mercurija pred izolsko ladjedelnico, zaradi katere je izolska občina morala plačati skoraj dva milijona evrov.

Foto: Zdravko Primoћiи/fpa

LJUBLJANA > Leta 2019 je morala občina Izola R Mercuriju, ki ga je takrat kot direktor vodil Andrej Rautner, izplačati dva milijona evrov zaradi “izgubljene poslovne priložnosti”. Rautnerju je namreč uspelo prepričati sodišče, da mu zaradi odločitev občine ni uspelo prodati zemljišča na območju nekdanje ladjedelnice, ki ga je kupil 14 let pred tem. Blokada na računu občine je takrat ogrozila celo izplačilo plač.

Andrej Rautner je ime, ki širši slovenski javnosti ne pove veliko. Gre za poslovneža starejše generacije z odličnimi zvezami v gradbenih, političnih in obveščevalnih krogih v državah nekdanje Jugoslavije. Precej bolj znan kot Rautner, ki nikoli ne daje izjav, je njegov svak Nicholas Oman, eden od akterjev orožarskih afer iz obdobja osamosvajanja Slovenije. V poslovni javnosti Rautner velja za osebo, ki se rada loteva špekulativnih poslov na dolgi rok in “pod radarjem”.

Bizarna izgubljena poslovna priložnost

R Mercuri je leta 2005 v bližini ladjedelnice kupil približno 2300 kvadratnih metrov veliko zemljišče s halo. Zemljišče je bilo obremenjeno s hipotekami, R Mercuri je za nakup plačal približno 250.000 evrov. Leta 2007 pa je z nekim hrvaškim podjetjem sklenil predpogodbo za prodajo v višini 3,03 milijona evrov, ob pogoju, da v enem letu prenehajo veljati prostorske omejitve za tisto območje. V tistem obdobju so še vedno veljali začasni ukrepi za varovanje prostora, a občina novega prostorskega načrta ni sprejela. R Mercuri je bil na sodišču uspešen, čeprav je marsikdo opozarjal na bizarnost sodbe, po izplačilu je denar podjetja iz Bistrice ob Sotli poniknil, izolski politični akterji pa so se izogibali odgovornosti.

Zdaj je Rautnerju uspel še precej večji met. Sodišče v Zagrebu mu je prisodilo kar 12 milijonov evrov odškodnine, ki skupaj z obrestmi znaša še štiri milijone evrov več. Sodba sicer še ni pravnomočna. Rautner je sodišče prepričal, da mu je tedanja Nova KBM povzročila veliko škodo pri nesojenem projektu 380 stanovanj v središču Zadra, pri katerem je sama banka finančno nasedla in izgubila 18 milijonov evrov.

V podjetje je vstopil po njegovem stečaju

A podrobnejši vpogled v zadevo nakazuje, da je šlo za dobro izpeljano operacijo, pri kateri so sodelovala tudi imena iz Slovenije, znana iz različnih stečajnih zgodb. Iz sodbe, ki smo jo dobili iz javno dostopnih virov, je razvidno, da je šlo hrvaško sodišče Rautnerju močno na roko. Začetek zgodbe o projektu v Zadru sega v leto 2006. Takrat sta pozneje propadli mariborski gradbinec MTB, ki ga je vodil Blaž Mlinarič, in Nova KBM ustanovila podjetje Zadar projekt. To je imelo v lasti skoraj 30 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v središču Zadra, pri Novi KBM pa je najelo 18 milijonov evrov posojila za začetek gradnje stanovanjsko-poslovnega kompleksa.

Toda leta 2008 je izbruhnila finančna kriza, ki je pahnila v težave tako banke kot gradbince. Načrtovani projekt je hitro utonil v pozabo. Leta 2011 je šel v stečaj MTB, konec oktobra 2012 pa še podjetje Zadar projekt, ki Novi KBM nikoli ni vrnilo izposojenega denarja. Šele takrat je v igro vstopil Rautner. Sredi novembra 2012, torej že tri tedne po začetku stečaja, je njegovo podjetje AR Plane od propadlega MTB odkupilo 19-odstotni lastniški delež v podjetju Zadar Projekt. Cena: pičlih 12 tisoč evrov. Zakaj se je Rautner odločil za nakup deleža v podjetju v stečaju, takrat ni bilo jasno. Medtem ko je zemljišče samevalo, se je Nova KBM po sanaciji umikala s Hrvaške. Njene tamkajšnje družbe, ki so bile pred tem tarča policijskih preiskav zaradi spornih nepremičninskih poslov, so prevzemali vplivni hrvaški poslovneži.

A Rautner je očitno dobro vedel, kaj počne. Junija 2018, slabih šest let po lastniškem vstopu v podjetje Zadar Projekt, je namreč vložil tožbo, s katero je od Nove KBM zahteval plačilo 12 milijonov evrov odškodnine. Razlog: banka naj bi v podjetju Zadar projekt zasledovala le lastni interes, ga napeljevala k sklepanju škodljivih aneksov k pogodbi o posojilu, odvračala ostale financerje, blokirala gradnjo in podjetje potiskala v stečaj, zato da bi se poplačala s prodajo njegovega zemljišča. Z vsem tem naj bi Rautnerju kot solastniku podjetja Zadar projekt povzročala veliko škodo.

Lastnik R Mercurija po izolskih lovi še zadrske milijone

Podjetje Zadar projekt je imelo v lasti ogromno zemljišče (označeno z rdečo piko) v središču Zadra.

Foto: Google

Dober zaslužek Rautnerjevega podjetja

Sledila je več let dolga sodna saga. Leta 2019 je trgovsko sodišče na prvi stopnji odločilo v korist Nove KBM, a je Rautner s pritožbo dosegel ponovno odločanje v zadevi. Sledil je preobrat: v zadnjih dneh leta 2025 je sodišče prve stopnje Rautnerju v celoti ugodilo. Pritožbo banke, ki se je v tem času preimenovala v OTP, je višje sodišče marca letos zavrnilo. “Ker sodni postopki še niso pravnomočno zaključeni in so na voljo nadaljnja pravna sredstva, banka posameznih pravnih vidikov zadeve in nadaljnjih procesnih korakov v tej fazi ne komentira,” so sporočili iz OTP banke, ki jo vodi András Hámori. Dodali so, da “bo OTP banka za zaščito svojih pravic in zakonitih interesov uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva in svoje nadaljnje aktivnosti izvajala v skladu z veljavno zakonodajo in odločitvami pristojnih organov”.

Kar najbolj bega, je, da Rautner nikoli ni bil solastnik podjetja Zadar projekt, ko je bilo to še delujoče, torej ko je obstajala vsaj teoretična možnost, da bi na zemljišču gradilo. Vanj je Rautner vstopil šele po tem, ko je že končalo v stečaju, zaradi česar je bilo jasno, da projekta ne bo zmožno izpeljati. Tudi sicer iz bilanc ni razvidno, da bi ga bilo podjetje AR Plane sploh sposobno financirati. V zadnjih štirih letih je namreč skupaj ustvarilo le dobra dva milijona evrov prihodkov. V drugi polovici lanskega leta pa je imelo več mesecev zapored blokiran bančni račun.

Kako je torej mogoče, da je sodišče Rautnerju priznalo tolikšno škodo? Odgovora na to vprašanje iz sodbe ni mogoče razbrati. Skratka: Rautnerju je 12 tisoč evrov, ki jih je vložil v propadlo podjetje, s pomočjo hrvaškega sodišča uspelo spremeniti v odškodnino, ki skupaj z obrestmi zdaj znaša 16 milijonov evrov. Sodba sicer še ni pravnomočna.

POPRAVEK: ODVETNIŠKO ZASTOPANJE NI POVEZANO S FUNKCIJO PREDSEDNICE SODNEGA SVETA

Popravek se nanaša na članek "Lastnik R Mercurija po izolskih lovi še zadrske milijone", objavljen v Primorskih novicah dne 1. 9. 2026. Popravek zahteva dr. Urška Kežmah.

V članku "Lastnik R Mercurija po izolski lovi še zadrske milijone" je moje odvetniško zastopanje stranke v sodnem postopku večkrat povezano z mojo funkcijo predsednice Sodnega sveta. Članek vsebuje mednaslov »Zastopa ga odvetnica, ki vodi sodni svet«, pod fotografijo, na kateri sem prikazana, je zapisano "Andreja Rautnerja v tožbi zoper OTP banko v postopku zastopa odvetnica Urška Kežmah (na fotografiji), sicer predsednica Sodnega sveta", v besedilu članka pa je navedeno "V tožbi ga zastopa odvetnica Urška Kežmah, sicer predsednica Sodnega sveta".

Takšna predstavitev ustvarja vtis vsebinske povezave med mojo funkcijo predsednice Sodnega sveta in konkretnim odvetniškim zastopanjem, ki ne obstaja.

V predmetni zadevi nastopam izključno kot odvetnica in pooblaščenka stranke. Sodni svet Republike Slovenije v predmetnem sodnem oziroma izvršilnem postopku nima nobene pristojnosti, v njem ni sodeloval in v zvezi z njim ni opravil nobenega dejanja. Pri zastopanju prav tako niso bile uporabljene nobene pristojnosti, položaj ali sredstva Sodnega sveta. Med opravljanjem moje odvetniške dejavnosti v tej zadevi in funkcijo predsednice Sodnega sveta torej ni nobene institucionalne, postopkovne ali vsebinske povezave.

V članku je dvakrat zapisano, da "sodba sicer še ni pravnomočna". Ta navedba ni točna. Sodba Gospodarskega sodišča v Zagrebu (Trgovački sud u Zagrebu) opr. št. P-1474/2021-79 z dne 29. 12. 2025 je postala pravnomočna dne 24. 3. 2026, ko je Visoki trgovački sud Republike Hrvatske s sodbo opr. št. PZ-887/2026-2 zavrnil pritožbo tožene banke in potrdil prvostopenjsko sodbo - kar isti članek na drugem mestu navaja tudi sam, ko zapiše, da je "pritožbo banke, ki se je v tem času preimenovala v OTP, višje sodišče marca letos zavrnilo".

Izvršba zoper OTP banko je bila vložena na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Gospodarskega sodišča v Zagrebu, ki ji je bilo priloženo Potrdilo o sodni odločbi v civilnih in gospodarskih zadevah, izdano na podlagi 53. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012.

Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom opr. št. I 910/2026 z dne 8. junija 2026 po preizkusu pogojev za izvršbo predlogu upnika sledilo in izvršbo dovolilo.

Uredba (EU) št. 1215/2012 določa, da je sodna odločba, izdana v eni državi članici in izvršljiva v tej državi, izvršljiva tudi v drugih državah članicah, ne da bi jo bilo treba posebej razglasiti za izvršljivo. Takšna odločba se v zaprošeni državi izvršuje pod enakimi pogoji kot domača sodna odločba.

Vložitev predloga za izvršbo zato ni bila posledica moje funkcije predsednice Sodnega sveta niti kakršnegakoli posebnega položaja, temveč običajno in z zakonom predvideno procesno dejanje odvetnice pri zastopanju stranke na podlagi pravnomočnega in izvršljivega naslova.

Izvršilni postopek je bil potreben zato, ker OTP banka, kljub vedenju, da je sodna odločba pravnomočna in izvršljiva, sodne obveznosti iz konkretne pravnomočne in izvršljive sodne odločbe očitno ne želi izpolniti. Če dolžnik izvršljive sodne odločbe ne izpolni prostovoljno, je prav izvršilni postopek pravno predviden način za njeno prisilno izvršitev.

Predstavitev, v kateri je moje odvetniško zastopanje uvrščeno pod mednaslov "Zastopa ga odvetnica, ki vodi sodni svet", zato izpušča bistvena dejstva: terjatev temelji na pravnomočni in izvršljivi sodni odločbi druge države članice Evropske unije, na potrdilu, izdanem po pravu EU, in na sklepu slovenskega sodišča, ki je izvršbo dovolilo. Moja funkcija predsednice Sodnega sveta z navedenim postopkom nima nobene zveze.

dr. Urška Kežmah

Lastnik R Mercurija po izolskih lovi še zadrske milijone

Andreja Rautnerja v tožbi zoper OTP banko v postopku zastopa odvetnica Urška Kežmah (na fotografiji), sicer predsednica sodnega sveta.

Foto: Sa. R.

Zastopa ga odvetnica, ki vodi sodni svet

Odprto vprašanje je, ali in kdaj bo Rautnerju uspelo priti do tega denarja. V tožbi ga zastopa odvetnica Urška Kežmah, sicer predsednica sodnega sveta. Udeležena je bila tudi v prisilni poravnavi Razvojnega centra Savinja, v kateri je država izgubila pet milijonov evrov. Kje je Rautner našel omenjeno odvetnico? Že januarja lani je njen soprog Boštjan Kežmah Rautnerju prodal svoje podjetje, ki se je s Pošto Slovenije takrat že dogovarjalo o odkupu programske rešitve za elektronsko vročanje. Nadzorni svet Pošte Slovenije je takrat in danes vodila Urška Kežmah.

Stična točka med Andrejem Rautnerjem in Urško Kežmah je tudi Marjan Dikaučič, minister za pravosodje v tretji vladi Janeza Janše. Dikaučič je bil pred leti tesen Rautnerjev sodelavec, med drugim tudi direktor njegove prašičje farme na Kosovu, v mesecih pred zadnjimi volitvami pa ga je bilo mogoče večkrat opaziti v bližini predsednika SDS. Njegova soproga Andreja Lipnik Dikaučič, ki je bila nekaj časa zaposlena na Pošti Slovenije, danes dela za Urško Kežmah.

Medtem je zemljišče v Zadru že prešlo v roke družbe BMP Asset, ki je v lasti Miodraga Borojevića, hrvaškega poslovneža, čigar kapitalske povezave segajo do Rusije. Po propadu Agrokorja je nekaj časa sedel v upravnem odboru skupine Fortenova, ki je bila takrat še v večinski lasti ruskih bank, bil pa je tudi nadzornik Mercatorja. Prevzem zemljišča je Borojeviću uspel z odkupom terjatev do podjetja Zadar projekt. •