LDS na volitve odhaja z osmimi prioritetami

Slovenija
, posodobljeno:

Liberalna demokracija Slovenije (LDS) se letos na volitve podaja že petič, drugič pod vodstvom sedanje predsednice Katarine Kresal. Na volitvah leta 2008 je dosegla nekaj čez pet odstotkov glasov in tudi pet poslancev, v tem mandatu pa je z dvema ministroma sodelovala tudi v vladi.

Na listi LDS je 84 kandidatov, od tega je 41 odstotkov žensk
Na listi LDS je 84 kandidatov, od tega je 41 odstotkov ženskTamino Petelinsek

LJUBLJANA> LDS so ustanovili leta 1994, ko so se pod njeno ime združile štiri stranke, Liberalno-demokratska stranka, Demokratska stranka, Socialistična stranka in Zeleni-Ekološko socialna stranka. Njen prvi predsednik je bil Janez Drnovšek, leta 2002 je vodenje prevzel Tone Rop, leta 2005 pa Jelko Kacin.

Leta 2007 je nato na čelo stranke prišla Katarina Kresal, ki je bila od imenovanja vlade Boruta Pahorja pa do avgusta letos ministrica za notranje zadeve.

Stranka, ki ima 5200 članov, je največje uspehe na volitvah dosegala v 90. letih prejšnjega stoletja in v začetku tega tisočletja, ko je skoraj neprekinjeno sodelovala v vladi. Leta 2000 so na volitvah dobili rekordnih dobrih 36 odstotkov glasov.

LDS na volitve odhaja samostojno, na njeni listi je 84 kandidatov, od tega je 41 odstotkov žensk.

V predvolilnem programu si je stranka zastavila osem prednostnih nalog: področja znanja, ekonomskih zadev, življenjskega okolja, svobode in varnosti, kakovosti življenja, promocije in identitete, obrambe in zaščite ter zunanjih zadev.

Tako se med drugim zavzemajo za obvezno srednješolsko izobraževanje, razbremenitev srednjega razreda s spremembami dohodninske lestvice ter zmanjšanje števila ministrstev na osem. Ukinili bi davke za socialno najbolj ogrožene. Pred podelitvijo trajnega mandata sodnikom, tožilcem, odvetnikom in notarjem pa bi uvedli obvezno praktično usposabljanje in preizkus znanja s psihološkimi testi.

Kresalova bo kandirala v ljubljanski Šiški, v Ljubljani bo kandidiral tudi pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle Aleš Zalar. Med vidnejšimi kandidati, ki se bodo potegovali za poslanski stolček, so še Aleksander Jevšek, Slavko Ziherl, Aleš Gulič, Ivan Eržen in Anton Anderlič.

STA