Lestvice razvitosti in zrna soli

Slovenija
, posodobljeno:

Idrija, ki so jo lani razglasili za razvojno najbolj prodorno občino, bo jutri na srečanju županov in občin v projektu Zlatega kamna dobila naslednico. Med finalisti so tudi Nova Gorica, Tolmin in Postojna.

Idrija, ki so jo lani razglasili za  razvojno najbolj prodorno občino, bo jutri na srečanju županov in občin v projektu Zlatega kamna dobila naslednico. Med  finalisti so tudi Nova Gorica, Tolmin in Postojna.
Idrija, ki so jo lani razglasili za razvojno najbolj prodorno občino, bo jutri na srečanju županov in občin v projektu Zlatega kamna dobila naslednico. Med finalisti so tudi Nova Gorica, Tolmin in Postojna.Saša Dragoš

BRDO PRI KRANJU> Projekt Zlati kamen motri občine vse leto. Ob najrazličnejših lestvicah, ki jih sestavlja iz številnih kazalcev vedno priporoči njihovo razumevanje z zrnom soli. Poudarja, da je tudi njegova skupna lestvica občin, izračunana s kar 32 ekonomskimi, socialnimi, okoljskimi, demografskimi in drugimi kazalniki, zgolj pokazatelj trenutnih razmer.

Ene v varčevanje, druge v razvojne projekte

Za Zlati kamen se lahko potegujejo vse občine z razvojnimi, letos zlasti proti krizno naravnanimi strategijami.

Anketa je pokazala, da se dobra polovica občin recesiji upira z varčevanjem. Polovica - med njimi vseh 12 finalistk - pa z razvojnimi projekti.

Idrija je po prvem Zlatem kamnu posegla kot 49. s skupne lestvice, Šempeter - Vrtojba pa se je na tretje mesto uvrstil, kot 14. na skupni lestvici. Letošnji kandidatki - Tolmin na 64. mestu in Nova Gorica malenkost za njim, se za “zlato” prihodnost še potegujeta s prve tretjine lestvice.

Na tej je bila lani od severno primorskih na 13. mestu najviše uvrščena občina Cerkno, ki sicer z uradnim koeficientom razvitosti (1,13, kar pomeni, da sega 13 odstotkov nad državno povprečje) sodi na 44. mesto. Pač pa je po tem koeficientu (ministrstvo za finance ga izračunava s pomočjo 11 kazalnikov razvitosti, ogroženosti in priložnosti) Šempeter - Vrtojba (1,32) četrta po vrsti za najbolj razvitim Trzinom (1,52). Nova Gorica (1,19) in Idrija (1,17) pa na “uradni” lestvici razvitosti zasedata 21. in 32. mesto.

Certifikat kakovostnega življenja

Čeprav manj široko zasnovan, je državni koeficient razvitosti s svojim vplivom na izbor na razpisih in višino sofinanciranja projektov veliko bolj usoden od kompleksnejšega indeksa Zlati kamen. Zlasti po slednjem severnoprimorske občine v uradno četrti najbolj razviti slovenski regiji segajo visoko.

Uradni koeficient pod državno povprečje uvršča tri občine iz regije - Kobarid (0,94), Miren-Kostanjevico (0,89) in Bovec (0,83). Zlati kamen pa zaradi širšega upoštevanja naravnih, turističnih in drugih potencialov ter socialne kohezije, tudi te občine umešča precej višje. Zato sta denimo Miren Kostanjevica in Ajdovščina (1,04) na lestvici Zlatega kamna prekosili tako Novo Gorico kot Idrijo in sta konec minulega leta dobili certifikat Zlati kamen kot občini, ki nudita kakovostno raven življenja in ju odlikuje uravnotežen dosedanji razvoj.

Med prodorne so letos poleg Nove Gorice, Tolmina, Postojne, strokovnjaki uvrstili še Brežice, Kočevje, Krško, Litijo, Razkrižje, Rogaško Slatino, Vojnik in Radovljico. Župan ene od njih bo jutri Brdo zapustil z Zlatim kamnom. SD