Leto dni po žledu v Sloveniji še vedno odpravljamo posledice ujme
Konec tedna bo minilo leto dni, odkar je skoraj celotno Slovenijo zajel ledeni oklep, ki je povzročil precej škode in nevšečnosti. Dolgotrajni izpad elektrike ter prekinjene telekomunikacijske in prometne poti so ohromile življenje po državi, nekatera območja so bila dlje časa odrezana od sveta, posledice žledoloma pa so bile katastrofalne.
LJUBLJANA > Zimska ujma, kakršne ne pomnijo niti najstarejši prebivalci, je prizadela večji del države, od skupno 429 milijonov evrov pa je skoraj polovica škode nastala v gozdovih in na gozdnih cestah. Skupno je bilo v žledu prizadetih več kot polovica slovenskih gozdov in poškodovanih približno devet milijonov kubičnih metrov lesa oziroma 25 milijonov dreves, ki jih je treba posekati.
Po višini škode je sledila škoda na elektroenergetski infrastrukturi (80,5 milijona evrov), na več deset milijonov evrov je bila ocenjena tudi škoda v gospodarstvu, na železniški infrastrukturi in vodotokih. Več milijonov evrov je bilo povzročene škode na nepremičninah, državnih cestah in kulturni dediščini.
Sanacija še ni končana
Sanacija marsikje še ni končana. Med tistimi, ki jih čaka še veliko dela, je Zavod za gozdove Slovenije, kjer so doslej posekali približno 40 odstotkov poškodovanega lesa, nadaljujejo tudi poostren nadzor nad podlubniki. Nevarnost, da se ob ugodnih vremenskih razmerah spomladi preveč namnožijo, je po njihovi oceni namreč zelo velika.
Od vse lesne mase, ki jo je treba odstraniti iz gozda, so posekali približno 38 odstotkov poškodovanega lesa, kar je 3,5 milijona kubičnih metrov. Hitrost poteka sanacije poškodovanih gozdov je dokaj stalna - zimski meseci so primeren čas za dela v gozdovih, potek sanacije pa občasno motita slabo vreme in razmočenost terena, ki otežuje spravilo lesa.
Lani je pri delu v gozdu umrlo 21 ljudi
Ena od težav pri sanaciji škode so nesreče v gozdovih. Lani je pri delu v gozdu umrlo 21 ljudi, s čimer je bil izenačen črni rekord iz leta 2011, ko je bilo nesreč pri delu v gozdu največ doslej. Največ nesreč se je zgodilo na območjih, kjer je bil žled najbolj intenziven.
Med žrtvami žledoloma je bil tudi ljubljanski živalski vrt, od koder je pobegnila takrat po vsej državi znana risinja Zooja, ki so jo po dobrem mesecu na begu le našli, a je kmalu zatem poginila. Kot pravijo, škode še niso v celoti odpravili. Za javnost je zato še vedno zaprt zgornji del vrta, po okoli pol milijona evrov vredni sanaciji pa obljubljajo tudi nekaj novosti.
Na cestah je žledolom povzročil za 8,7 milijona evrov škode, k čemur je treba prišteti še posredno škodo, še precej huje so jo odnesle Slovenske železnice, predvsem na primorskem odseku Pivka-Borovnica. Za njeno sanacijo so lani namenili 15 milijonov evrov, letos bo potrebnih še dodatnih 23 milijonov.
Na Slovenskih železnicah so povedali, da so novembra končali elektrifikacijo proge med Prestrankom in Logatcem, tako da je vozno omrežje sanirano na celotnem odseku med Koprom oziroma Sežano in Logatcem. Izjema je le železniška postaja Logatec. Promet trenutno z električnimi lokomotivami s primorske strani poteka do Rakeka, zamenjava električnih lokomotiv z dizelskimi pa poteka na postajah Rakek in Borovnica.
Decembra so delovišče z odseka proge med Logatcem in Verdom preselili na odsek med Verdom in Borovnico, kjer trenutno potekajo dela na desnem tiru. Ocenjujejo, da bodo marca končali dela na enem tiru. Med Logatcem in Borovnico, na odseku, kjer električne lokomotive še vedno nadomeščajo dizelske, bodo v prvi fazi potekala dela na postaji Logatec in na desnem tiru do Borovnice, zatem pa se bodo lotili še levega tira.
Ogromna škoda na elektroomrežju
Ogromna je bila škoda na elektroomrežju. Eles je že poleti sklenil sanacijo daljnovoda Kleče-Divača, potem ko je zimska ujma prizadela kar sedem prenosnih elektroenergetskih poti. Sanirali so 52 kilometrov prenosnih elektroenergetskih poti, ki so ključnega pomena za obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije. Škoda je bila ocenjena na 12 milijonov evrov, a so s pogajanji z izvajalci dosegli nižje cene in tako za sanacijo porabili 8,5 milijona evrov.
V petih slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih medtem sanacija še vedno poteka. Najbolj so bili prizadeti v Elektru Ljubljana, kjer je bila škoda ocenjena na okoli 25 milijonov evrov, a bo njena končna vrednost odvisna od dokončnega izbora tehnologije in izvajalcev sanacije. Na prizadetem območju imajo zdaj vsi odjemalci zagotovljeno normalno preskrbo z električno energijo.
Sanirali približno 70 odstotkov poškodovanega omrežja
Doslej so dokončno sanirali približno 70 odstotkov poškodovanega omrežja, celotnega pa naj bi do sredine leta 2016, saj je zaradi delne spremembe tras in tehnologije v nekaterih primerih to vezano na pridobivanje dovoljenj.
Na območju Elektra Primorska so večji del sanacije sklenili do konca lanskega leta, del obnove na nizko napetostnem omrežju pa naj bi končali spomladi. Skupna škoda je znašala 18,8 milijona evrov, žled je poškodoval kar desetino napajalnega nadzemnega omrežja.
V Elektru Maribor so doslej odpravili 90 odstotkov vseh škod, preostanek naj bi v prvi polovici letošnjega leta. Utrpeli so za približno 12 milijonov evrov škode, doslej so za sanacijo skupaj z intervencijskimi stroški porabili skoraj 8,5 milijona evrov.
V Elektru Celje so utrpeli za približno osem milijonov evrov škode, doslej so s približno polovico omenjene vsote sanirali 92 odstotkov srednje napetostnega in 75 odstotkov nizkonapetostnega omrežja. Ostali so predvsem objekti, kjer so se odločili za posodobitev omrežja in pripravljajo projektno dokumentacijo. Dela bodo nadaljevali do konca leta.
V Elektru Gorenjska je žled poškodoval 100 kilometrov in popolnoma uničil približno 22 kilometrov daljnovodnih povezav ter povzročil za več kot 2,5 milijona evrov škode. Dobršen del sanacije so že opravili, vse uničene daljnovode pa zdaj nameščajo pod zemljo, kjer imajo že več kot 60 odstotkov omrežja. Škodo so financirali z lastnim denarjem in posojili.
STA
