Letos 4,9-odstotna inflacija

LJUBLJANA > Letno inflacijo 2021 so naftni derivati zvišali za 1,3 odstotne točke, pri čemer se je dizelsko gorivo podražilo za 34,5 odstotka, bencin za 31,8 odstotka, tekoča goriva pa za 13,7 odstotka. Hrana je k inflaciji prispevala 0,6 odstotne točke, toplotna energija pa pol odstotne točke. Hrana se je v letošnjem letu podražila za štiri odstotke, toplotna energija pa za 70,9 odstotka.

Po 0,4 odstotne točke so inflacijo zvišale podražitve storitev v restavracijah in hotelih (+6,1 odstotka), oblačil in obutve (+5,9 odstotka) ter stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (+5,7 odstotka). Po 0,3 odstotne točke so prispevale višje cene novih avtomobilov (+8 odstotkov) ter dražji izdelki in storitve v skupini rekreacija in kultura (+3,4 odstotka).

Letna stopnja inflacije v državah članicah Evropske monetarne unije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra 4,9-odstotna. V državah članicah EU so statistiki zabeležili 5,2-odstotno inflacijo. Najnižja inflacija, 2,4-odstotna, je bila na Malti, medtem ko so najvišjo (9,3-odstotno) beležili v Litvi. Slovenija je imela 4,9-odstotno inflacijo.

Na drugi strani so letno inflacijo nekoliko omilile cenejše storitve zasebnega zdravstvenega zavarovanja (-12,7 odstotka) ter telefona in telefaksa (-3,9 odstotka), in sicer vsaka skupina za 0,2 odstotne točke.

Povprečna letna inflacija je v 2021 znašala 1,9 odstotka. Cene poltrajnega blaga in blaga dnevne porabe so se v enem letu v povprečju zvišale za 4,8 odstotka oziroma 7,2 odstotka, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju pridobile 6,5 odstotka. Cene storitev so porasle za 1,5 odstotka.

Cene življenjskih potrebščin se v letošnjem decembru glede na november v povprečju niso spremenile, vseeno pa so se nekateri izdelki in storitve opazneje podražili oziroma pocenili, ugotavlja statistični urad. Največ, 0,3 odstotne točke, je k inflaciji prispevala podražitev hrane (+2,1 odstotka), po 0,1 odstotne točke pa podražitve mednarodnih letov (+43,3 odstotka), toplotne energije (+6,5 odstotka), novih avtomobilov (+1,5 odstotka), električne energije (+1,7 odstotka) ter stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (+0,7 odstotka).

Mesečno inflacijo so za 0,3 odstotne točke ublažili cenejši naftni derivati - tekoča goriva so se pocenila za 9,9 odstotka, bencin za štiri odstotke, dizelsko gorivo pa za 3,7 odstotka. Pocenilo se je tudi zdravstveno zavarovanje (-12,7 odstotka), ki je inflacijo znižalo za 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k znižanju inflacije prispevali še cenejše zbiranje odpadkov (-4,6 odstotka), cenejši počitniški paketi (-3,2 odstotka) ter preostale pocenitve.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila letos decembra 5,1-odstotna, povprečno 12-mesečno višanje cen pa dvoodstotno. V mesečni primerjavi so se cene zvišale za 0,1 odstotka.

Blago se je v letu dni podražilo za 6,9 odstotka. Cene poltrajnega blaga so se zvišale 4,3 odstotka, cene blaga dnevne porabe pa za 7,8 odstotka. Cene trajnega blaga so se zvišale za 6,3 odstotka, cene storitev pa so se v primerjavi z decembrom lani v povprečju zvišale za 1,6 odstotka.