Letos naj bi vendarle stekla pogajanja o novem socialnem sporazumu
Leto 2020 naj bi vendarle prineslo vsaj pogajanja, če že ne sklenitve novega socialnega sporazuma. Po prvotnih načrtih bi moral biti osnutek izhodišč pripravljen že maja, podpis dokumenta pa je bil predviden do konca 2019, a so roki padali v vodo kot domine. Ministrica za delo Ksenija Klampfer si želi, da bi sporazum presegel mandat te vlade.
LJUBLJANA > Kot je pojasnila ministrica Ksenija Klampfer, bo Ekonomsko-socialni svet (ESS) z namenom skleniti socialni sporazum letos ustanovil posebno pogajalsko skupino, "ki bo morala odteči več krogov pogajanj".
Klampferjeva si želi, da bi pogajanja začeli čim prej letos, časovnico sprejetja dokumenta pa težko napoveduje, saj ne želi vzpostavljati časovnega pritiska.
Za premagovanje posameznih interesov skupin si bo treba vzeti čas, opozarja. V tej luči pričakuje, da bodo pogovori potekali celo leto. "Predvsem bi si želela, da bi bilo doseženo čim širše soglasje, saj gre za sporazum, ki se dotika širše družbe".
Kot je dodala, upa na sporazum, "ki bo presegel mandat te vlade, ki bo širši". To pomeni, "da dokument ne bo smel biti preveč podroben, da ne bo onemogočal fleksibilizacije, a tudi ne preveč širok, da ne bo oteževal merjenja ciljev, postavljanja kazalnikov". "Najti bomo morali sredino, predvsem pa bo ključno, kako bodo posamezne interesne skupine lahko premagale svoje interese," se zaveda.
Podlaga za pogajanja bo osnutek izhodišč, ki ga bo upoštevajoč predloge gospodarstva in delojemalcev pripravilo prav ministrstvo za delo.
Ministrica je socialne partnerje k pripravi predlogov socialnega sporazuma pozvala že februarja lani. Medtem ko je sindikalna stran pripravila usklajen predlog, so delodajalci posredovali tri predloge. In prav to je pripomoglo k padanju zastavljenih rokov. Na ministrstvu so se z delodajalskimi organizacijami že avgusta dogovorili, da pripravijo usklajen predlog, a ga, kot so pojasnili, še vedno niso prejeli.
Septembra so delodajalci zaradi prakse, po kateri se je nekatere predloge zakonov v DZ vlagalo mimo ESS, izstopili iz socialnega dialoga, a je bil ta po podpisu sprememb pravil o delovanju ESS ter sprememb protokola o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga novembra znova obnovljen.
Gospodarska zbornica Slovenije je predlog socialnega sporazuma javno predstavila marca 2019, predvidel pa je prenovo plačnega sistema v gospodarstvu in rast plač do leta 2025. V tem okviru naj bi prišlo do 24-odstotnega dviga povprečne bruto plače do leta 2025. Na GZS so poudarili, da je predpogoj za to hitrejša rast produktivnosti dela, ki bi se morala skoraj podvojiti.
Odgovor sindikatov na to je bil predlog splošne kolektivne pogodbe za zasebni sektor, ki sledi zahtevi po odpravi razkoraka med najnižjimi osnovnimi plačami po tarifnih razredih in minimalno plačo. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam bi se o obeh dokumentih, socialnem sporazumu in splošni kolektivni pogodbi, pogajali vzporedno, a delodajalci temu niso naklonjeni.
Če bo socialni sporazum sprejet, bo to šesti tovrstni dogovor med socialnimi partnerji v samostojni Sloveniji. Prejšnji, ki so ga podpisali za leti 2015 in 2016, se je obdržal manj kot leto dni.