Letošnja Parada ponosa s protirasističnim sporočilom

LJUBLJANA > Sporočilo Mi nismo nič od tega so organizatorji izbrali, ker se v družbi uničuje univerzalne vezi med ljudmi in dopušča le kriterijske - treba je biti namreč primerne narodnosti, rase, jezika, kulture, lokalnosti, seksualnih navad in tudi spola, toda oni niso nič od tega.

Prvo parado ponosa pri nas so organizirali leta 2001, kot odziv na dogodek v enem od ljubljanskih lokalov, kjer varnostniki vstopa niso dovolili gejevskemu aktivistu, češ da “lokal ni za tako vrsto ljudi”. Na lanski paradi se je zbralo največ udeležencev doslej, čez 1000.

Trenutno družbeno dogajanje gre po opažanjih organizatorjev v strašljivo radikalizacijo, vzpostavljajo se sovražna mnenja, za katera so tudi sami menili, da smo z njimi že opravili. Vedno znova, ko se pojavi neka družbena napetost, neke specifične situacije, da politika, sistem in znatno število ljudi v naši družbi ni zmožno solidarnosti in razumevanja, ampak se zateče k sovražnosti, je dejala ena od organizatork Simona Muršec.

Njihova naloga zato ni le ta, da te pojave spremljajo, ampak se nanje odzivajo in počasi gradijo protiutež sovražnostim, je dodala na novinarski konferenci pred začetkom festivala.

Čeprav so parade ponosa na zahodu danes skomercializirana oblika zabave, pa pri nas po besedah organizatorjev tako še vedno prednjači njen aktivistični vidik. Predvsem pa parada vsaj za en dan omogoča prostor svobode, da je vsak takšen, kot je, brez pritiskov po neki družbeni sprejemljivi normalizaciji.

Program festivala je bogat, obljubljajo organizatorji. Med drugim so izpostavili obisk britanske umetnice Sadie Lee, ki bo govorila o svojem delu. Ljubljano bo obiskal tudi newyorški režiser in aktivist Jim Hubbard. Ob letošnji 35. obletnici prve omembe aidsa v medijih bo spregovoril prav o tej epidemij, predvajali bodo tudi več njegovih filmov.

Kot prvo parado ponosa v svetu štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za proslavo različnosti in promocijo strpnosti.

Skoraj dva tedna trajajoči festival bo prinesel diskusije, tudi refleksijo referendumske kampanje o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, gledališko dramo, razstavo serije aktivističnih plakatov ter predvajanje dokumentarnega filma o enajstih romskih dekletih, ki ga spremlja vprašanje, ali dekleta od številnih družbenih omejitvah in rasizmu sploh imajo možnost izbire.

Dogajanje bodo sklenili s tradicionalno parado v središču Ljubljane, ki jo bo pospremil glasbeni program.

STA