Letošnji marec med najtoplejšimi doslej
Minuli mesec si bomo zapomnili kot enega štirih najtoplejših marcev po letu 1850, odkar v Sloveniji spremljamo vremenske pojave. Na Primorskem so zabeležili dve stopinji več od dolgoletnega povprečja, v preostalih delih države celo tri do štiri stopinje več. Podobno topel je bil marec v letih 2014, 2012 in 1994, vendar letošnji še bolj opravičuje svoje staro ime, sušec.
PRIMORSKA > Takšnega marca, kot je bil letošnji, mnogi ne pomnijo, ker je visoke temperature za to obdobje spremljala skromna količina padavin, pa še to samo v začetku meseca.
Malo padavin tudi v bližnji prihodnosti
“Merilna postaja v Biljah je zabeležila 53 litrov padavin na kvadratni meter, medtem ko dolgoletno povprečje znaša 83 litrov. Sodeč po postaji v Portorožu pa je marca padlo 28 litrov padavin na kvadratni meter, kar je skoraj pol manj od dolgoletnega povprečja - 51 litrov na kvadratni meter,” pojasnjuje vremenoslovec agencije za okolje (Arso) Andrej Velkavrh. Marčevske padavine so bile skoraj povsod po državi občutno pod dolgoletnim povprečjem, razen v Julijskih Alpah. Zaradi suhega vremena so povsod po državi razglasili veliko požarno nevarnost.
Bo aprila in maja hladneje?
Starejši ljudje marcu pravijo sušec ali vetrnik. 10. marec, dan spomina na 40 mučenikov (kristjanov, ki so leta 320 umrli mučeniške smrti), pa naj bi po stari ljudski modrosti naznanjal aprilsko in majsko vreme: “Če se igrajo v sušcu mušice, v aprilu vzemi rokavice” ali ”če vodi sušec na paše zelene, april jih nazaj v hleve požene” oziroma “sušec preveč gorak, mali traven (april) naopak” pa tudi “sušec suši, mali traven deži, veliki traven (maj) hladi”.
Velkavrh opozarja še na izsušena tla ter skromno zalogo vode v rekah in potokih, ker je pozimi v gorah zapadlo bolj malo snega. “December je bil suh, januarja in februarja ni bilo veliko padavin.”
Omembe vrednega dežja vremenoslovci ne napovedujejo niti v bližnji prihodnosti. Danes bo Slovenijo zajela prehodna ohladitev, ki bo trajala do četrtka (v petek ali soboto bo spet tako toplo, kot je bilo zadnje dni). Ohladitvi navkljub pa naj bi bili do četrtka deležni zgolj nekaj krajevnih ploh. “V notranjosti in na severu Primorske, morda tudi v osrčju Istre.” Na Arsu pravijo, da bodo danes možne posamezne nevihte, ki bodo prinesle 10 do 15 litrov padavin na kvadratni meter, vendar bodo omejene na manjša območja. Ob morju naj jih ne bilo.
Segrevanje podnebja
V obdobju 1961-2015 so vremenoslovci zaznali naraščanje absolutne maksimalne temperature in absolutne minimalne temperature. To povezujejo s segrevanjem podnebja, ker je več predvsem vročih dni, tudi ekstremno vročih z več kot 35 stopinjami Celzija. Poleti 2013 so na več merilnih mestih v državi zabeležili lokalni temperaturni rekord. Bolj kot temperatura so spremenljive padavine (nevihte, toča). V zadnjih dveh desetletjih opažajo hude suše, lahko v zaporednih letih, pa tudi obsežne poplave; oba ekstrema sta možna v istem letu. Za poletja okrog leta 2050 predvidevajo, da bodo, kakršno je bilo poletje 2003 - z rekordnim številom vročih dni. Toda enotnega kazalca za spremljanje vročine po svetu ni.
Zelenjadarji že namakajo
V Kmetijski svetovalni službi Koper, ki deluje pod okriljem Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, potrjujejo Velkavrhove navedbe o izsušenosti zgornje plasti zemlje. Opažajo, da je izsušenih že 20 centimetrov. Sajenje zelenjave, paradižnika, paprike, jajčevcev, kumar in bučk brez namakanja ni možno, ne v rastlinjakih ne zunaj njih, poudarja Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo.
MIRJANA CERIN
