Logar: Epidemiološka situacija gre v smer, v katero si ne želimo

LJUBLJANA > Po besedah Mateje Logar pa ostaja nizko število okužb v skupini starejših prebivalcev, ki je dobro precepljena.

“Žal tudi pritiski na bolnišnice ponovno naraščajo, kar pomeni, da se bo trend zmanjševanja oddelkov, kjer zdravimo bolnike s covidom-19, začel zaustavljati. To pomeni, da ne bomo mogli odpirati ostalih dejavnosti in sproščati elektivne dejavnosti v bolnišnicah,” je poudarila. Bolniki s covidom-19, ki zasedajo dodatne postelje, pri tem niso edina omejitev. Gre tudi za nevarnost vdorov okužbe v oddelke, kjer ni bolnikov s covidom-19.

O tem, da bi ob poslabšanju epidemioloških razmer zaostrili nekatere ukrepe za veliko noč, se v strokovni skupini po besedah Mateje Logar še niso pogovarjali. “Videli bomo, kakšen bo trend predvsem sprejemov v bolnišnice v naslednjih dneh in se bomo na podlagi tega odločali na sestanku v ponedeljek,” je napovedala.

Meni, da vzrok za slabšanje epidemioloških razmer ni odpiranje šol, kjer v zadnjih desetih dneh ni bilo bistvenega porasta okužb in je stanje podobno, kot je bilo, preden so se srednješolci začeli vračati po modelu C. Za slabšanje razmer po njenih besedah ne gre kriviti niti sproščanja gostinske dejavnosti v rumenih regijah, kjer prav tako ne beležijo bistvenega porasta okužb.

“Najverjetneje gre za večjo pojavnost variant virusa, predvsem angleške variante, za katero vemo iz podatkov, da se hitreje širi in je tudi bolj kužna,” je pojasnila. “Opažamo, da se na oddelkih za intenzivno terapijo povečuje število oseb, ki se vračajo iz držav bivše Jugoslavije, kjer so bili na obisku pri svojcih,” je povedala “Ti, ki hodijo na obiske, naj bodo še posebej previdni in tudi v teh okoljih upoštevajo ukrepe za preprečevanje okužb in a vse ukrepe upoštevajo tudi po vrnitvi domov in se ob že najmanjšem sumu tudi testirati,” je priporočila.

Poziv Škofovske konference, naj se verniki raje cepijo z drugimi cepivi kot z AstraZeneco, ker naj bi bilo narejeno iz celic splavljenih otrok, je Mateja Logar komentirala: “Mislim, da je pomembno, da se ljudje cepijo, ker na ta način jih bomo zaščitili. Moralni pomisleki so seveda pravica vsakega posameznika, ampak za cepljenje definitivno vemo, da koristi in prepreči marsikatero hospitalizacijo in smrt.”

“Stvar, ki jo imamo na voljo in vemo, da je učinkovita pri premagovanju epidemije, poleg splošnih ukrepov, vsekakor cepljenje,” je poudarila. “Na srečo je Ema potrdila to, kar smo strokovnjaki tudi sicer govorili in bili v to prepričani - da je tudi cepivo AstraZenece, kar se tiče tvorbe in nastanka krvnih strdkov, varno. Da to tveganje ni večje, kot je sicer v splošni populaciji, tako da se s cepljenjem s tem cepivom nadaljuje,” je dodala.

V Emi so poudarili, da je treba še naprej redno spremljati pojav neželenih učinkov, da morajo biti vsi, ki so cepljeni, obveščeni, kdaj je treba obiskati oziroma o neželenih učinkih obvestiti svojega zdravnika. Dodatno je treba biti pozoren na pojav težjega dihanja, bolečin v prsih, pojav modric, krvavitev, bolečin v nogah, ki tudi dodatno otekajo.

Kot je dejala Mateja Logar, “se s poskusnim testiranjem na domu resno ukvarjamo. Šlo bi za testiranje predvsem učencev in dijakov po vzoru iz Avstrije. Pripravljajo se navodila, verjetno bo potreben kakšen pilotni projekt, vsekakor pa se dela v tej smeri”.

Kot pravi Mateja Logar, morajo biti čim prej cepljene predvsem skupine, ki pogosto prihajajo v bolnišnico. Bodisi zato, ker gre za starejše, bodisi zato, ker je pri njih večja verjetnost težjega poteka zaradi pridruženih bolezni. “Na ta način bomo omogočili, da skupine, pri katerih ni tako velikega tveganja za težji potek, lahko tudi prej pričnejo z normalnim načinom življenja, in da se bodo kasneje, ko bo epidemiološka situacija v državi boljša, lahko dodatni ukrepi pričeli čim prej sproščati,” je sklenila.

Cepljenje starejših od 65 let z AstraZeneco

Pri tem je še vedno aktualna pobuda, da bi s cepivom AstraZeneca cepili tudi starejše od 65 let: “O tem se bo treba pogovoriti. Treba bo prilagoditi tudi strategijo cepljenja. Strokovnih zadržkov, kar se tiče premika meje, ni, in to podpiramo.”

Strokovna skupina je podala mnenje o tem še preden so se pojavili dvomi v varnost cepiva AstraZenece. “V preiskavi, ki je bila opravljena v Veliki Britaniji, kjer so primerjali učinkovitost cepiva AstraZenece z učinkovitostjo cepiva Pfizerja, so ugotovili, da je tudi pri starejših od 70 let cepivo AstraZenece primerljivo s Pfizerjevim. Tudi profil neželenih učinkov je bil zelo podoben oziroma je bilo pri cepivu AstraZenece celo nekoliko manj neželenih učinkov,” je pojasnila Mateja Logar.

“Pri registracijski študiji pri cepivu AstraZenece ni šlo za to, da bi pokazala, da ni učinkovita pri starejših od 65 let, ampak za to, da so imeli premajhno število vključenih nad 60. letom, zaradi česar smo se nekatere države tako odločile. Druge pa so cepile vse starostne skupine. Z zbiranjem dodatnih podatkov lahko to starostno mejo varno premaknemo,” je zatrdila Mateja Logar.