Logarjeva: Edina možnost, da zmanjšamo pritisk na bolnišnice, je bila zapiranje države

LJUBLJANA > “Na noben način ta odločitev tudi s strani strokovne skupine ni bila sprejeta enostavno. Če ne bi uvedli teh ukrepov zdaj, bi bilo stanje čez 14 dni zelo slabo in bi morali uvesti še strožje ukrepe,” je dodala Mateja Logar. Glede ponovne uvedbe nošenja mask na javnih krajih je poudarila, da so maske potrebne, ko ne moremo zagotavljati razdalje. Na to pa, da smo skoraj vsi pozabili, zato želijo s tem ukrepom prispevati k zmanjšanju širjenja okužb v urbanih okoljih. “Če vemo, da se virus tudi v zunanjem okolju širi, če ni razdalja vsaj 1,5 metra, je pomembno, da vplivamo na to in preprečimo prenos virusa tudi v tem okolju,” je dejala.

“Ne gre samo za to, da rešujemo problem covida, ampak rešujemo problem celotnega zdravstva”

“Številni, ki so covid-19 preboleli ali poznajo koga, ki ga je prebolel, vedo, da je bolezen možno preboleti tudi v blagi obliki. Zavedamo se, da se tem ljudem zdijo ti ukrepi, ki so uvedeni, pretirani. Vendar se moramo zavedati, da v Sloveniji so omejujoči dejavniki število prostih postelj v bolnišnicah in v enotah za intenzivno zdravljenje,” je pojasnila. Za strožje ukrepe pa so se po njenih besedah odločili tudi za to, da zagotovijo ustrezno zdravljenje na intenzivni negi tudi necovidnim bolnikom. “Tukaj ne gre samo za to, da rešujemo problem covida, ampak rešujemo problem celotnega zdravstva in vseh bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, predvsem tistih v enotah za intenzivno terapijo,” je poudarila Logarjeva.

Druženje dveh družin na veliko noč je predlagala strokovna skupina

Glede vprašanja, zakaj so se odločili, da je 4. aprila družinsko zbiranje dovoljeno tudi izven regij, je odgovorila, da je strokovna skupina ocenila, da druženje znotraj dveh družin (pet odraslih oseb in otroci) ne predstavlja tako velikega tveganja za širitev okužb. Ta predlog je po njenih besedah podala strokovna skupina, ki je bila glede tega “dokaj enotna”.

Kaj bi za strokovno skupino po enajstih dnevih zaprtja države predstavljajo uspeh, je Logarjeva odgovorila, da v tem času ne pričakujejo drastičnega upada okužb. “Zadovoljni bomo, če število okužb ne bo zraslo. Se pravi, da po enajstih dneh ne bomo imeli višjega števila kot sedaj, ko ukrepe uvajamo. Statistiki, ki so delali različne modele, so ocenili, da bi bilo petdnevno zaprtje bistveno prekratko, zato smo se odločili za enajstdnenvo, ki po modelskih napovedih napoveduje potem sicer možen delni porast po sprostitvi, ampak kasneje pa ponovno nižanje,” je pojasnila.

Glede ponovnega zaprtja šol je dejala, da so s tem ukrepom želeli zamejiti število stikov. 12. aprila se bodo v šole sicer vrnili vsi osnovnošolci in dijaki po modelu C, v času zaprtja pa bo varstvo organizirano za vrtčevske otroke in šolarje prve triade, čigar starši so zaposleni v kritični infrastrukturi. Po besedah Logarjeve tokrat ne bodo občine organizirale dodatnega varstva.

Oddelki za intenzivno terapijo so ozko grlo

Vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Jereb pa je ob povečanju števila hospitaliziranih covidnih bolnikov izpostavil, da ga skrbi zlasti razmerje med hospitaliziranimi na navadnih in intenzivnih oddelkih, saj imajo denimo v UKC na intenzivni terapiji 26 odstotkov vseh hospitaliziranih. V zadnjih 12 dneh so UKC Ljubljana na intenzivni oddelek sprejeli 38 kritično bolnih covidnih bolnikov z dihalno odpovedjo.

Prav oddelki za intenzivno terapijo so namreč ozko grlo, "kjer lahko naš zdravstveni sistem obstane ali pade", je opozoril Jereb. V Sloveniji lahko zdravijo do 220 oz. 230 covidnih bolnikov na oddelkih za intenzivno terapijo, od tega v UKC Ljubljana 70 ali 80. V drugem epidemičnem valu je bilo na ravni države največ 216 hospitaliziranih covidnih bolnikov.

Vzpostavitev kapacitet zdravljenja za covidne bolnike gre na račun bolnikov, ki nimajo covida-19, s čimer se se odlaga določena diagnostika in določeni kirurški posegi. A kot pravi Jereb, ni mogoče odlašati z drugimi storitvami v nedogled, saj ni vzdržno.

Zato je treba neugodni trend obrniti navzdol, sicer bo prišlo do kolapsa zdravstvenega sistema in škoda bo velika. Smrtnost covidnih bolnikov na oddelkih za intenzivno terapijo je bila v prvem epidemičnem valu 31-odstotna, v drugem pa 27-odstotna. Jereb opozarja, da je bil takšna smrtnost v razmerah, ki so bile obvladljive. "V primeru kolapsa bo umrlo pomembno več covidnih in drugih bolnikov, ki bi potrebovali našo oskrbo," je poudaril. Zato je poudaril, da ne glede na to, kako so zadnji ukrepi nesimpatični, je na vseh nas, da epidemično krivuljo obrnemo navzdol.