Logarjeva: Upad okužb, a bolnišnične postelje še vedno zelo zasedene

LJUBLJANA > Upad števila okužb v splošni populaciji Mateja Logar pripisuje cepljenju in ukrepom, ki so bili v veljavi od 1. do 11. aprila. “Če ukrepov ne bi izvedli, bi bile zdaj številke bistveno višje. To je krhko ravnotežje, zato naj ob sproščanju dejavnosti vsak poskrbi, da se sproščajo varno, poskrbi za svojo varnost in varnost svojih bližnjih,” je poudarila.

Učinki ukrepov se bodo predvidoma čez teden dni začeli kazati tudi v bolnišnicah. Tam so postelje za covidne bolnike še vedno zelo zasedene. “Čez vikend so se morali kar precej usklajevati, da so zagotovili ustrezno oskrbo vsem, ki so zaradi covida-19 potrebovali bolnišnično namestitev,” je povedala vodja svetovalne skupine.

Zagotovila je, da v bolnišnice sprejemajo le tiste, ki v resnici potrebujejo zdravljenje - dodaten kisik, ali pa se jim je poslabšalo stanje osnovne bolezni ob prebolevanju covida-19.

Glede mature še ni vse dorečeno

Glede maturantov je infektologinja dejala, da je bilo izdano priporočilo, naj v primeru karantene zaradi tveganega stika opravijo PCR test 24 ur pred izpitom. Če bo test negativen, bodo po posebnih pogojih lahko pisali oziroma opravljali ustni izpit mature. Kako bo potekala matura za maturante, ki ne bodo cepljeni, pa svetovalna skupina še ni razpravljala.

Podatkov o interesu za cepljenje maturantov nimajo, saj v državi za to ni centralnega registra, je povedala. Dodatno cepljenje maturantov v spomladanskem roku ni predvideno, o jesenskem roku mature pa se še niso pogovarjali.

Samotestiranje dijakov se ta teden še ne bo začelo, saj po besedah Mateje Logar še čakajo dovoljenje Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, ki validira teste. Validacijo naj bi sklenili v nekaj dneh, tako da bi v petek imeli izobraževanja glede testiranja na šolah, zatem bi se lahko začeli dijaki samotestirati.

Vlada je po besedah vodje posvetovalne skupine maturante dodala na prednostni seznam za cepljenje iz sociološkega vidika. Na državni komisiji za splošno maturo so namreč menili, da je matura zelo pomemben dogodek v življenju in da je pomembno, da so maturanti v tem času osredotočeni na opravljanje izpitov, ne pa da so v skrbeh, ali bodo v karanteni.

Večino bodo cepili s cepivom AstraZenece, mlajše od 18 let pa s cepivom podjetij Pfizer in BioNTech.

Neželeni učinki pri aspirinu bistveno pogostejši kot pri cepivu AstraZenece

Ob tem je infektologinja še enkrat poudarila, da s cepljenjem najenostavneje preprečujemo bolezni, in da ima vsako zdravilo oziroma cepivo neželene učinke. “Če cepivo AstraZenece primerjamo z aspirinom, ki je v prosti prodaji, ugotovimo, da je aspirin povezan s krvavitvami in razjedami v prebavilih ter da so ti neželeni učinki bistveno pogostejši kot tisti po cepivu,” je opisala.

Neželene učinke treba postaviti v kontekst, je poudarila. “Pri AstraZeneci je pojav hudih neželenih učinkov po trenutni oceni štiri na milijon cepljenih, kar sodi med zelo, zelo redke neželene učinke. Ko gre za pogostejše neželene učinke, ki bi lahko maturante skrbeli, kot sta glavobol in prehodna vročina, ti izzvenijo po 24 do 36 urah in ne pustijo nobenih trajnih posledic,” je zagotovila.

Po njenih besedah ima povprečno četrtina bolnikov, ki so v intenzivni terapiji zaradi covida-19, resen zaplet v obliki strdka, kar je bistveno več, kot je delež hudih neželenih učinkov po cepljenju z AstraZeneco. “Torej, danes je na intenzivni terapiji 157 covidnih bolnikov, približno 40 jih bo imelo resne zaplete zaradi strdkov,” je ponazorila.

Vsak posameznik prispeva k zajezitvi širjenja okužb

Za ohranjanje ugodnih trendov in izboljšanje epidemiološke slike lahko vsak posameznik veliko naredi s tem, da spoštuje zaščitne ukrepe. “Vsak od nas je zelo pomemben člen v verigi prenosov in omogoča, da se veriga prekine, da ne pride do širjenja in da se epidemija ustavi,” je poudarila.

Eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe je nošenje zaščitne maske. “Virus sars-cov-2 se primarno širi s kapljicami. Pri govorjenju, kihanju, kašljanju, petju in drugih dejavnostih, pri katerih je udeležen govor, nastajajo drobne kapljice, v katerih so virusi. Ti virusi potem potujejo po zraku. Glasneje kot govorimo ali kričimo, daljšo pot lahko premagajo. To so povsem fizikalne lastnosti,” je pojasnila infektologinja.

Če smo torej na razdalji dveh metrov, je zelo verjetno, da bo kakšna kapljica padla na tla in ne bo prišla do naše sluznice. Če smo bliže, pa je po njenih besedah vseeno, ali smo zunaj ali v zaprtem prostoru: “Kapljice nas bodo dosegle ter poselile očesno veznico, nosno in ustno sluznico. To omogoči virusu, da pride v celice, se začne razmnoževati in povzroči bolezen.” Zato je pomembno, da tudi na odprtem uporabljamo masko, če ne moremo vzdrževati razdalje več kot 1,5 metra, še raje dva metra.

Prav tako ključna je higiena rok. “Vsak dan se dotikamo številnih površin in večina ljudi se ne zaveda, kako pogosto se dotaknemo obraza. Zato je pomembno, da si pogosto umijemo roke in odstranimo mikrobe, ki se naberejo na njihovi površini. Če nimamo mila in vode, uporabimo razkužilo, zatem si rok vsaj 30 sekund ne obrišemo,” je povedala.

Poudarila je tudi prezračevanje prostorov, sploh če je v njem več ljudi, “vsako uro vsaj za 15 minut, da zmanjšamo koncentracijo kapljic v zraku in preprečimo, da pride do okužb”.

Razlika med samoizolacijo in karanteno

Mateja Logar je še pojasnila razliko med samoizolacijo in karanteno. O samoizolaciji govorimo, ko nekdo zboli za covidom-19 in mora biti zaradi bolezni v domačem okolju. Samoizolacija traja deset dni, pri čemer bolnik pred prekinitivijo ne sme imeti vročine vsaj 48 ur.

Karantena pa je ukrep, ki preprečuje, da ljudje, ki so bili v stiku z okuženim in nimajo bolezenskih znakov, so pa v inkubacijskem obdobju, ne prihajajo v stik s tretjimi osebami in ne širijo okužbe.

Do nejasnosti prihaja v primerih okužbe v družini. Karantena se začne ob zadnjem stiku. Ko v istem gospodinjstvu nekdo preboleva covid-19 in je v samoizolaciji deset dni, je torej zadnji stik za ostale člane družine deseti dan samoizolacije obolelega, ki mu sledi še karantena ostalih družinskih članov. Drugače pa je, če se oboleli lahko izolira od družine in gre živet drugam. Tudi v tem primeru se začetek karantene šteje od zadnjega stika z obolelim naprej.

Samozaščitno ravnanje tudi na dopustu

Mateja Logar se zaveda, da bodo med prvomajskimi prazniki mnogi izkoristili za obisk svojcev ali počitnice v tujini. Skrb velja posebej za tiste, ki se bodo vračali z območij, kjer je epidemiološka slika slabša kot v Sloveniji, denimo z območja nekdanje Jugoslavije, od koder bi lahko vnesli okužbe v Slovenijo.

Tudi med dopustom je zato pomembno upoštevati zaščitne ukrepe. “Če bo veliko nezaščitenih stikov, lahko po sedmih do desetih dneh pričakujemo poslabšanje epidemiološke slike v Sloveniji,” je opozorila.