“Lokalci bomo mejo z največjim veseljem preskakovali”
Ljudje bodo še naprej živeli mirno in v slogi, bi lahko povzeli odzive v Istri. Politiki pa predvsem ne smejo pozabiti na prepletenost družbenih, kulturnih in gospodarskih odnosov v pokrajini.
> Milan Rakovac, pisatelj in publicist: “Narcisoidni egoizem, v katerem kot dva napihnjena purana te dni tekmujeta Zagreb in Ljubljana, nas, obmejne podložnike na srečo pušča dokaj hladne. Naj bomo zaskrbljeni, ker hrvaška vojna barčica pluje po Zalivu in slovenski pomorski diverzanti preverjajo opremo? Dajte no, običajni ljudje, dobro strenirani Istrani vseh barv, bomo še naprej mirno živeli drug ob drugem, naj se meja riše tako ali drugače.”
> Irena Urbič, aktivistka, Koprčanka, Istranka: “V včerajšnjem medijskem resničnostnem šovu sem pogrešala le še zgodovinski potop TV ekip, ki bi po mnenju o meji spraševala preživele guate, špare in ciplje v zalivu/vali. Domovina/domovine, riši/rišite mi/nam meje! Lokalci, ki jih običajno nihče kaj dosti ne vpraša, jo bomo z največjim veseljem preskakovali. Tako kot smo to tod okoli vselej strastno počeli.”
> Joso Begić, predsednik hrvaškega kulturnega društva Istra: “Pravkar sem se vrnil iz Ljubljane, kjer smo se s hrvaškimi in slovenskimi prijatelji pogovarjali in šalili. Nekateri se odpravljajo na Pag, drugi na Brač, niti za sekundo ni nikomur prišlo na misel, da bi svoje načrte prilagajal odločitvi arbitražnega sodišča. Danes pripravljamo Festival hrvaških in slovenskih pesmi in plesov, na katerem bomo potrdili medsebojno prijateljstvo. Nekateri so celo govorili, da ga bomo odpovedali, ampak: zakaj bi ga? Meja bo hrana za politike še deset let, ljudje pa bodo medtem mirno živeli. Kot sosedje, enih redkih na svetu, ki nikoli niso bili v vojni drug z drugim.”
> Ivan Majcen, predsednik Primorske gospodarske zbornice: “Naj se politika zdaj zgleduje po gospodarstvu obeh držav. Ves čas, tudi v trenutnih napetosti v odnosih med državama, je ravnalo trezno in modro, znalo je premostiti težave, za skupno korist. Tisti, ki bodo implementirali arbitražni sporazum, naj upoštevajo, da je Hrvaška za Slovenijo četrti zunanjetrgovinski partner, da je Hrvaška za nas najpomembnejša destinacija naložb in da se gospodarsko sodelovanje krepi že 26 let. Gospodarstvo je zmoglo, naj se potrudi tudi politika. Če odločevalci tega ne bodo upoštevali, bomo ogrozili lastne interese.”
> Ingrid Mahnič, krajanka Sečovelj: “Za ljudi ob meji se ne bo spremenilo čisto nič. Dobro pa je, da je vprašanje meje zdaj končno zaprto, četudi bi mi bilo osebno ljubše, če bi ga rešili po diplomatski poti. Odločitev arbitrov ne bo vplivala na odnose ljudi, ki tu živimo. To bi trdila v vsakem primeru, ne glede na to, kakšna bi bila odločitev arbitrov. Istrani so malo trmasti, ne marajo se pa kregati, ker to škodi vsem. Treba je poiskati pot in gre. Moja družina ima vinograd na Rošti, ki sodi pod Škodelin, a nikoli ni bil problem pripeljati grozdje v klet na Dragonjo. Nono Gvido se je pozanimal, kako bi to šlo in so našli rešitev. In tako bo tudi letos. Za ljudi v Istri je bila najhujša tista prava ograja, takrat je Istra res krvavela.” KG, VH, SR
