Lokalno uveljavljene sorte morajo ostati
Ekosocialni forum Slovenije je na sejmu Agra pripravil posvet na temo lokalno uveljavljenih sort rastlin, ki po mnenju strokovnjakov morajo obstati. Izgubljanje genske raznolikosti pomeni opuščanje pridelovanja avtohtonih populacij in sort, ki pripelje do zmanjšanja genske raznolikosti in celo do izgube posameznih genov, so opozorili.
GORNJA RADGONA > Do danes so slovenski žlahtnitelji vzgojili sorte poljščin, vrtnin, koševin, sadnega drevja, vinske trte, ki so jih opisali v sortno listo. “Veliko sort se je izgubilo, še preden smo od njih imeli kakšno večjo korist,” je dejala Darja Kocjan Ačko iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Naravna in kulturna dediščina
Opozorila je, da je genska raznolikost ohranjena v naših populacijah, ekotipih, sortah, ki so slovenska naravna in kulturna dediščina. Z izgubljanjem genske raznolikosti in celo posameznih genov po mnenju Kocjan Ačkove izgublja tudi slovensko žlahtnjenje in semenarstvo, so sporočili iz Pomurskega sejma.
Opozorila je tudi, da slovenski pridelovalci vedno večjo pozornost dajejo tujim sortam. “Gre seveda za količino pridelka, za zaslužke, gre za preživetje,” je dejala Kocjan Ačko in izpostavila, da čeprav odlikuje avtohtone sorte dobra prilagojenost na lokalne rastne razmere, imajo posebne fiziološke, gospodarsko pomembne lastnosti. Je pa njihova šibka stran manjši pridelek.
“Morda govorimo o pregovorno manjšem pridelku. Ni vedno tako. Zagotovo ne bomo dosegali največjih pridelkov, vendar bi se s selekcijami in tudi tehnologijami dalo doseči kaj več,” je prepričana.
Proti monopolu multinacionalk
V razpravi so opozorili na nevarnosti za zmanjšanje biodiverzitete s sprejemom predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanju njegove dostopnosti na trgu. “Nobena uredba, ki ogroža biodiverziteto, ni sprejemljiva, ker zmanjšuje genetske rezerve in omejuje nadaljnje klasično žlahtnjenje in biotehnološke postopke,” opozarjajo v Ekosocialnem forumu Slovenije.
Preprečiti želijo prizadevanje multinacionalk, ki hočejo z zaostrovanjem pogojev registracije uničiti lokalne sorte kmetijskih rastlin in povečati monopol, ki povečuje odvisnost uporabnikov in dobiček multinacionalk.
V Ekosocialnem forumu Slovenije si bodo prizadevali, da bodo slovenske avtohtone sorte kot del evropske biodiverzitete preživele, bodo pa preko raznih državnih ustanov vztrajali, da se pred sprejetjem uredba Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala dopolni, saj je uredba v sedanjem predlogu za Slovenijo nesprejemljiva.
STA