Lučka Kajfež Bogataj: Naomi Klein je naivna

LJUBLJANA > Po besedah klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj je vizija Naomi Klein naivna, saj aktivistična gibanja nimajo moči spreminjati tako kompleksnih kapitalistični sistemov. Po njenem mnenju bi lahko industrija služila tudi z izdelki, ki bi manj onesnaževali okolje, pri čemer bi morali pomagati osveščeni kupci.

Knjiga v prevodu Polone Mertelj je razdeljena na tri dele, v prvem z naslovom Slabo izbran trenutek Kleinova opiše zgodovino zavedanja problematike podnebnih sprememb, vse od prve omembe. V drugem delu, ki ga je naslovila Praznoverje, našteje vsa dosedanja neustrezna iskanja rešitev, v zadnjem - Začeti kljub vsemu - pa poda vrsto svojih rešitev, je povedala urednica Nela Malečkar.

Bogataj Kajfeževa je spomnila, da podnebne spremembe niso nov pojav. S problematiko naj bi bile ameriške oblasti seznanjene že kmalu po smrti Johna F. Kennedyja. Resneje so problematiko predstavili leta 1972, več pa se je na tem področju naredilo leta 1992 s tako imenovano deklaracijo iz Ria, ki je bila sprejeta na konferenci Združenih narodov (ZN).

Pomemben mejnik predstavlja še Kjotski protokol iz leta 1997, medijsko pa je bil najbolj odmeven projekt nekdanjega ameriškega podpredsednika Ala Gora in mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC), ki sta prejela Nobelovo nagrado za mir, je povedala klimatologinja.

Kljub številnim sporazumom pa so dogovori po besedah Kajfež Bogatajeve ostali “na načelu kimanja in pritrjevanja, da se bomo s tem nekoč ukvarjali, emisije toplogrednih plinov pa so le še bolj naraščale”. Kot je opozorila, podnebne razmere niso nekaj postopnega. “Ko stvari vržeš iz neravnovesja, bo narava iskala novo ravnovesje in posledica tega so ekstremni pojavi oziroma naravne katastrofe,” je pojasnila.

Odgovor zakaj ni večjega zavzemanja za odpravo problematike po mnenju klimatologinje leži v zaenkrat še premajhni gospodarski škodi. Vendar, kot je poudarila, “bomo, če bomo čakali na to, povzročili neskončno trpljenje številnih ljudi”.

Avtor spremne besede Luka Omladič je povedal, da je avtorica zelo kritična do produkcijskega načina kapitalizma. Kot je poudaril, več kot 80 odstotkov energije pridobivamo iz fosilnih virov. Obenem je izpostavil avtoričino opozorilo, da korist in škoda nista enakomerno razporejena. Države, ki so najbolj krive za podnebne spremembe, so obenem najmanj obremenjene s posledicami. To strokovnjaki opredeljujejo s t.i. podnebnim dolgom.

Po besedah Lučke Bogatajeve se države že več let ne morejo več sprenevedati o svoji krivdi, saj je onesnaževanje merljivo. Tako največji dolg nosi ZDA, od evropskih držav pa Velika Britanija in Nemčija. Evropa se že dolgo zaveda pomena čistega okolja in zraka. Vendar to ne pomeni, da je omejila onesnaževanje svojih tovarn, pač pa je poskrbela za selitev v druge države, večinoma na Kitajsko. “Evropa je vse bolj zelena na račun vsak teden bolj črne Kitajske,” je opozorila Kajfež Bogatajeva.

STA