Luka Koper ostaja strateška naložba
Vlada naj bi predvidoma konec aprila potrdila strategijo in klasifikacijo državnih naložb. V teh dveh dokumentih se bo Luka Koper našla kot strateška naložba, torej naložba, ki ne bo naprodaj. Kot takšna naj bi bila opredeljena še energetika in druga ključna infrastruktura, pri Slovenskih železnicah pa bi kot strateški naložbi ostali le dve od devetih podrejenih družb: družbi, ki skrbita za potniški promet in infrastrukturo.
LJUBLJANA > “Strategija gre v smeri, da se poveča učinkovitost, da se povečajo donosi, da te družbe opravljajo svoje razvojne in infrastrukturne funkcije. Izstopili bomo iz bank, verjeli bomo v infrastrukturo in infrastrukturne dejavnosti. Zaenkrat je predvideno, da je energetika tudi ključni strateški sektor,” državne deleže, ki jih Slovenija ima oziroma nima namena prodati, našteva državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Metod Dragonja. Vse ostalo - strategija bo skupno zajela 107 podjetij, od katerih jih je 15 sredi postopka prodaje - bo predmet odločanja od primera do primera.
Na vladi do konca aprila
Strategija je nekakšen inventar premoženja, ki ga ima država v lastniških deležih v podjetjih, in premislek o smotrnosti teh deležev, končni odgovor, kaj namerava narediti s temi deleži, pa bo dala dolgo pričakovana klasifikacija naložb. Že ta teden naj bi klasifikacijo prejel predsednik vlade, prihodnji teden naj bi se z klasifikacijo seznanil Ekonomsko-socialni svet, še pred koncem aprila pa naj bi tako klasifikacijo kot končno besedilo predloga strategije upravljanja kapitalskih naložb države potrdila še vlada in ju poslala v parlamentarno obravnavo.
Luka ostaja državna
Že iz strategije je mogoče razumeti, da bo Luka Koper ostala strateška naložba države. Vodstvo Luke je s takšno opredelitvijo zadovoljno, je na včerajšnji okrogli mizi, kjer je tekla beseda o tem, kaj čaka podjetja v energetski in prometni panogi po sprejetju strategije upravljanja kapitalskih naložb, dejal predsednik uprave Luke Koper Dragan Matič. “Veseli nas, da je Luka Koper uvrščena med strateške naložbe oziroma med družbe v lasti države. A če se bomo tukaj ustavili, ne bomo prišli dlje, kot smo danes. Pričakujemo, da bodo v prihodnje sprejete nadaljnje aktivnosti, ki bodo omogočile razvoj podjetja,” je poudaril. Država mora v skladu s sprejetim državnim prostorskim načrtom omogočiti razvoj območja, opozarja. “Statusi zemljišč na tem območju še vedno niso urejeni, kar pomeni, da država še vedno ne omogoča širitev in da smo omejeni pri določenih infrastrukturnih posegih.”
Obeti, da Luka Koper ne bo naprodaj, so pomirjujoči tudi za zaposlene v Luki. “Za sindikat je pomembna stabilnost in odpiranje dolgoročnih smeri razvoja. Odkar smo se nehali v Luki pogovarjati, katera politična stranka bo imela največji politični vpliv na podjetje, imamo ugodnejše okoliščine, predvsem bistveno višje donose, to pa pomeni možnosti za boljši socialni položaj zaposlenih in sprejemanje notranjih strategij, ki omogočajo zaposlovanje in kvalitetna delovna mesta,” pravi Mladen Jovičič iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti.
Vendar pa Jovičič opozarja, da lahko oblast vseeno drži figo v žepu, saj strategija pomirja javnost, ne omogoča pa nadaljnjega razvoja podjetja: “Z enim vpisom v strategijo - papir prenese vse - so lahko na populističen način uredili zadevo.” Luka ne rabi le tega sicer razveseljujočega zapisa v strategiji, rabi tudi natančno izdelano politiko razvoja, zaledne infrastrukturne rešitve, rešitve, ki bi zagotovile izvajanje državnega prostorskega načrta, vključno z vzpostavitvijo dovozne poti oziroma vhoda v Luko ...
V SŽ strateški le dve odvisni družbi
Luka je odvisna od Slovenski železnic, tem pa kaže, da bo strategija upravljanja kapitalskih naložb odprla vrata za lastniške spremembe. V sistemu Slovenske železnice z devetimi odvisnimi družbami naj bi po predlagani strategiji le dve - SŽ Potniški promet in SŽ Infrastruktura - ostali strateški naložbi.
Kot portfeljska naložba za vstop strateškega partnerja je tako opredeljena tudi družba SŽ Tovorni promet. “Če bi družba SŽ Tovorni promet ostala v 100-odstotni lasti železnic, bi v nekaj letih na konkurenčnosti izgubili toliko, da bi lahko ogrozili poslovanje železnic,” je smotrnost iskanja strateškega partnerja včeraj utemeljil generalni direktor SŽ Dušan Mes.
Vstop strateškega partnerja v tovorni del je po njegovem velika priložnost, da postanejo železnice eden najmočnejših tovornih prevoznikov v regiji.
JANA KREBELJ
