Lukšič: Šibki člen v vladi je ministrstvo za finance
Šibki člen v vladi je finančno ministrstvo, a ne zaradi nesposobnosti ministra, ampak zato, ker so pred vlado zlasti naloge najtežje finančne narave, meni prvak SD Igor Lukšič. Na današnji novinarski konferenci je poudaril, da nimajo realne slike o tem, kakšna je moč slovenskega gospodarstva in kako je z viri, ki najbolj najedajo državni proračun.
LJUBLJANA > Po mnenju Igorja Lukšiča se ljudje, “ki ne naredijo napora, da bi pogledali, kje imamo še rezerve tako pri dotokih kot pri odtokih, najprej lotijo velikih zadev, kot so na primer pokojnine in javni uslužbenci”. Tisti, ki so “zelo hitrih ukrepov in kratke misli”, vedno predlagajo, da se na tem področju reže, je dodal.
Zato predsednik SD predlaga, da začnejo razmišljati o racionalizaciji v državi, a na segmentih, kjer “se nam dogaja tek v prazno, ne v vrtcih, šolah ali pri najbolj revnih”.
Zaposliti “prave ljudi”
Ta vlada tudi pri vsem naštetem po Lukšičevem mnenju ne naredi potrebnih korakov. Eden od korakov bi bil, pravi, da zaposlijo “resne ljudi”, ki bodo ocenili, kje so rezerve. Bo pa proračunska debata morala po njegovih ocenah upoštevati vprašanje spremljevalnih ukrepov in ocen Evropske komisije. Prepričan je, da bi Slovenija mora malo bolj “na trdo braniti svoje interese v Bruslju”, hkrati pa znati oceniti, kaj moramo narediti zaradi našega interesa.
Lukšič se je dotaknil tudi političnega kadrovanja, med drugim dileme, ali bo pri imenovanju nadzornikov in članov uprav potrebno tudi soglasje ministra. O takih sklepih se koalicija danes po njegovih trditvah formalno ni pogovarjala. Izpostavil pa je, da mora obstoječa struktura začeti funkcionirati oziroma da mora Slovenska odškodninska družba (Sod) dobiti odgovornost za imenovanje nadzornikov, in sicer v skladu s kriteriji, ki so veljala v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb.
Primer Luke Koper je sodu izbil dno
Ena od prioritet vlade je bilo drugačno kadrovanje kot v vladi Janeza Janše, je spomnil Lukšič. A priznava, da koalicija pri tem ni uspela, primer Luke Koper pa da je sodu izbil dno.
Lukšič je spomnil še na to, da je bila ena od prioritet te vlade strategija o upravljanju državnega premoženja, a je danes še nimajo.
V zadnjih dneh so se pojavile tudi špekulacije o tem, da naj bi predsednica vlade Alenka Bratušek razmišljala o vezavi zaupnice na sprejetje proračuna in tudi o rekonstrukciji vlade. Bratuškova ima po Lukšičevih besedah gotovo predstavo o tem, kako posamezni ministri izpolnjujejo naloge. Ocenjuje pa, da je z ministri SD zadovoljna. Zato SD po njegovih besedah nima razloga, da bi podpirala rekonstrukcijo vlade na področjih, ki zadevajo njene ministre.
Zadeve stojijo tudi na področju zdravstva
Je pa pojasnil, na katerih področjih je vlada po njegovem mnenju najbolj šibka. Omenil je ministrstvo za finance in obenem opozoril, da zadeve stojijo tudi na področju zdravstva, saj da se je ustavila celotna zdravstvena reforma. Konflikti, ki so zlasti med DL in Desus na tem področju, so legitimni, pravi Lukšič, a poudarja, da je naloga ministra, da to rešuje.
Vlada je po Lukšičevih ocenah šibka in počasna tudi pri vprašanju ekonomske politike, saj da ministra za gospodarstvo “ni čutiti”.
V povezavi z morebitno zaupnico je spomnil, da se je vlada zavezala, da to stori po enem letu mandata. Nič več od tega pa po njegovih besedah na dosedanjih sestankih koalicije ni bilo govora, tudi danes ne. Če se bo premierka odločila, da z zaupnico pohiti, se bo o tem gotovo posvetovala s koalicijskimi partnerji, sicer pa je to njena pristojnost, je dejal Lukšič.
Če bo špekulacija o zaupnici vplivala na to, da bo vlada lažje zbrala energijo za potrebne ukrepe, pa je to po mnenju prvaka SD v redu.
Lukšič je spomnil, da so šli v to vlado z namenom, da pride do gospodarskega zasuka. Optimizem se je v začetku vzpostavil, a počasi kopni, ker ni pravih rezultatov in ukrepov, še priznava prvak SD.
Dotaknil se je tudi morebitne reorganizacije lokalne samouprave, o čemer se morajo začeti pogovarjati in doseči politično soglasje. Če ustanovitev regij in združevanje občin na ta način ni več aktualna možnost, se je treba po Lukšičevem mnenju lotiti ukinjanja občin. Sam ocenjuje, da regije niso več relevantne.
STA