Magajne: Kmalu smiselno preverjanje vseh pozitivnih hitrih testov s PCR testi

LJUBLJANA > “Z velikim pričakovanjem spremljamo številke. Veseli smo, da se končno znižujejo. To nam daje upanje, da epidemija upada,” je povedala Marija Magajne. Po njenih besedah so hitri testi lahko pomemben dodaten ukrep v epidemiji, saj tako najhitreje iz populacije izločimo okužene posameznike, ki sicer ne kažejo znakov okužbe, ali pa so ti znaki tako blagi, da jih spregledajo. “Množično testiranje pripomore k zmanjševanju prenosov,” je poudarila.

V nedeljo in ponedeljek je bilo opravljenih 5230 testov med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, med njimi je bilo pozitivnih 94 oseb. Več je bilo testiranja tudi ostalih posameznikov in tam je bil delež pozitivnih približno enak, 1,8 odstotka, je navedla.

“Prednost hitrih testov je dostopnost in enostavnost, slabost pa, da niso tako zanesljivi kot PCR testi. Še najbolj se v strokovnih krogih bojimo lažnega občutka varnosti pri negativnem rezultatu, češ, saj sem negativen, lahko pozabim na ukrepe. Temu ni tako,” je opozorila.

Kot je dejala, je na voljo še nekaj hitrih testov iz javnega naročila v decembru. “Zelo kmalu pričakujemo teste iz skupnega naročila Evropske komisije, prav tako izvajalci storitev teste naročajo tudi sami. Predvidoma v enem tednu bo objavljeno novo javno naročilo za teste,” je zatrdila.

Na novinarsko vprašanje, zakaj nekateri zdravstveni domovi teste zaračunavajo drugi pa ne, je odgovorila, da množično testiranje za splošno populacijo za učitelje in vzgojitelje sodi v splošne in posebne presejalne programe, določene z uredbo. Medtem ko so drugi razlogi za testiranje posameznikov, na primer testiranje v podjetjih, stvar delodajalca. Tu ni zagotovljenega denarja države, pač pa je testiranje samoplačniško.

Zakaj toliko hitrih testov negativnih?

V Zdravstvenem domu Ajdovščina so dopoldne opravili testiranje s hitrimi antigenskimi testi še za manjšo skupino zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Odvzetih je bilo 51 brisov, kar enajst oziroma 21,6 odstotka je bilo pozitivnih. “Očitno se težave z zanesljivostjo te serije hitrih testov, ki jo trenutno imajo na Ajdovskem, nadaljujejo,” so zapisali v regijskem štabu civilne zaščite za severno Primorsko.

Ob tem so spomnili, da je bilo že včeraj na hitrih testih 20 pozitivnih primerov. Na ponovnem testiranju po metodi PCR pa so bili vsi negativni. “Tudi danes bodo vse osebe s pozitivnim rezultatom na hitrih testih napotili še na PCR test,” so dodali.

Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, je na novinarski konferenci pojasnila, da se je na terenu pokazalo pojavljanje teh lažno pozitivnih rezultatov v gručah. “Pomisliti je treba na druge dejavnike - pogoje hranjenja, načine izvedbe, druge tehnične dejavnike, slabšo stabilnost reagentov. Ključno je, da ko ugotovimo kaj nenavadnega, to raziščemo,” je nanizala.

Angleški sev v Sloveniji (še) ni razširjen

Pojasnila je še, da so v njihovem laboratoriju s presejalnimi testi, ki so jih dobili kot donacijo slovaške vlade, vnovično pregledali 877 vzorcev, pozitivnih na novi koronavirus. Iskali so angleški sev. Pri 16 so dobili pozitiven rezultat, kar pomeni, da je obstajala možnost, da gre za angleško različico.

Rezultate so nato preverili z metodo sekvenciranja. “Pri enem od teh vzorcev v nadaljevanju sekvenciranja nismo izvedli, ker je šlo za primer osebe, ki je bila na angleško varianto potrjena že v Belgiji. Pri enem vzorcu sekvenciranje ni uspelo, pri drugih 14 vzorcih pa so bile prisotne druge variante virusa,” je pojasnila. Pri tem sta bili prevladujoči varianti B1 160 in B1 258. Slednja, je povedala, velja za različico, ki je razširjena v osrednji Evropi, zaznali so jo na primer tudi na Slovaškem. Med njimi ni bilo nobene različice, ki so zdaj bolj izpostavljene, torej južonafriške, brazilske in angleške.

“V Sloveniji tako ostajamo le pri štirih potrjenih primerih angleške različice virusa,” je dodala. “Glede na to, da smo v 877 vzorcev zajeli deset odstotkov pozitivnih PCR testov v obdobju 14 dni in nismo odkrili nobenega primera, mislim, da lahko trdimo, da ta varianta v Sloveniji ni močno razširjena,” je sklenila Tjaša Žohar Čretnik.