Mahnič napada ustavne sodnike, ideolog SDS Jambrek o ignoriranju odločb

LJUBLJANA > Dan po tem, ko je ustavno sodišče dovolilo referendum o interventnem zakonu, ga je javno napadel poslanec SDS Žan Mahnič.

Na družbenem omrežju X je ustavne sodnike označil za "bedake". Ti namreč po Mahničevem mnenju z blokadami onemogočajo razvoj države. Nato je retoriko še zaostril. Opozoril je, da bo potreben "resen razmislek", ali sploh še upoštevati odločitve ustavnega sodišča, ki ga je označil za politični podaljšek "radikalne levice".

Kmalu zatem je premier in predsednik SDS Janez Janša odločitev ustavnega sodišča komentiral z oceno, da gre za "vladavino neizvoljenih". Kot rešitev je napovedal spremembo volilnega sistema in volitve ustavnih sodnikov z ustavno, torej dvotretjinsko večino.

Peter Jambrek

Foto: Borut Foto Bobo

Toda številni so spregledali, da je o tem že več kot mesec dni nazaj javno govoril pravnik Peter Jambrek, dolgoletni ideolog SDS: 

1. V intervjuju za strankarski tednik Demokracija je Jambrek namignil na možnost, da bi se lahko desni poslanci odločili sprožiti "ustavno krizo". To bi se zgodilo v primeru, če bi leva večina na ustavnem sodišču "sprejela odločitev brez ustavne podlage". 

2. Nato je šel še korak dlje. Po njegovem bi lahko ustavno sodišče v tem primeru postalo "irelevantno", zato bi ga bilo mogoče preprosto ignorirati, politika pa bi mu "odrekla dejanski vpliv".

Ali odzivi iz SDS pomenijo, da bi lahko v Sloveniji že kmalu prišlo do "ustavne krize"? In kaj so na desnici o ustavnem sodišču že govorili v preteklosti, ko se niso strinjali z njegovimi odločitvami?

Odločitev skoraj soglasna, v SDS še naprej o levih in desnih

Odločitev o referendumu je bila za SDS še toliko bolj neprijetna, ker ni šlo za tesno glasovanje. Ustavno sodišče je sklep državnega zbora razveljavilo s sedmimi glasovi proti enemu, odločitev pa so podprli tudi sodniki, ki jih javnost pogosto prišteva h konservativnejšemu delu sodišča.

To pomeni, da odločitev ni sledila običajni delitvi na »leve« in "desne" ustavne sodnike, h kateri se redno zatekajo v SDS.

Sedanjo sestavo ustavnega sodišča sestavlja devet sodnikov, ki jih državni zbor izvoli za devetletni mandat. Aktualna sestava se je oblikovala postopoma, saj se mandati posameznih ustavnih sodnikov iztekajo v različnih obdobjih.

Ustavni sodniki

Foto: Sašo Radej

Najdlje je v sedanji sestavi Katja Šugman Stubbs, ki je mandat nastopila decembra 2018. Leta 2019 se ji je pridružil Rok Čeferin, ki danes opravlja funkcijo predsednika. Leta 2021 je mandat začel Rok Svetlič, leta 2023 pa Neža Kogovšek Šalamon, ki je danes podpredsednica sodišča.

V zadnjem obdobju se je sestava sodišča precej spremenila. Nina Betetto je mandat nastopila oktobra 2025, Primož Gorkič pa novembra 2025. V letošnjem letu so sledila še tri nova imenovanja. Marko Starman in Tamara Kek sta mandat začela konec marca, Barbara Kresal pa mesec dni pozneje.

Nenehno nezadovoljstvo z ustavnim sodiščem

Napadi SDS na ustavno sodišče niso novost. V zadnjih letih je stranka večkrat ostro kritizirala ustavne sodnike, kadar njihove odločitve niso bile v skladu z njenimi pričakovanji. Med najbolj odmevnimi primeri so bili:

Zakon o tujcih (2019)

Ko je ustavno sodišče razveljavilo del zakona o tujcih, so v SDS opozarjali, da država s tem izgublja učinkovita orodja za nadzor migracij in varovanje meje.

Covidni ukrepi (2021–2022)

Po razveljavitvi več ukrepov Janševe vlade za zajezitev epidemije so v SDS sodišču očitali, da omejuje možnosti vlade za ukrepanje v kriznih razmerah.

Istospolne poroke in posvojitve (2022)

Odločitev, da je izključevanje istospolnih parov iz zakonske zveze in posvojitev protiustavno, so v SDS kritizirali kot poseg sodišča na področje, o katerem bi moral odločati zakonodajalec.

Zakon o RTV Slovenija (2023)

Po odpravi začasnega zadržanja novele zakona o RTV Slovenija so v SDS odločitev označili za politično pristransko in sodišču očitali poseganje v pristojnosti zakonodajalca.

Žan Mahnič ne govori kar tako. SDS že več let poziva ljudi, naj si kupijo orožje.

Jambrek: lahko bi se vrnili v 90. leta

Ustavno sodišče je ena redkih državnih institucij, ki jih SDS ni uspelo prevzeti in politično preoblikovati. Zato stranka pogosto napada odločitve in skuša spodkopati njegovo verodostojnost. A pri tem ni bila uspešna. Po zadnjih volitvah, ko je SDS sestavila vlado, pa se je retorika še zaostrila.

O tem, kako bi se Janševa koalicija lahko odzvala ob konfliktu z ustavnim sodiščem, je nedavno govoril Peter Jambrek. Nekdanji ustavni sodnik, minister za notranje zadeve v vladi Andreja Bajuka in dolgoletni predsednik Zbora za republiko, je veljal za enega ključnih ideologov SDS. Z Janšo sta bila tesna zaveznika do leta 2011, po nekajletnem razhodu pa je Jambrek znova pogost sogovornik medijev SDS.

Jambrek je v intervjuju za Demokracijo poudaril, da ustavno sodišče ni institucija, ki bi delovala zunaj političnega in družbenega okolja. Po njegovem mnenju njegova moč ne izhaja zgolj iz zapisanih pristojnosti, ampak tudi iz splošnega spoštovanja njegovih odločitev. Opozoril je, da lahko pride do konflikta med vejami oblasti, če ena od njih ne priznava več avtoritete druge.

Kot primer je navedel odločitev ustavnega sodišča iz 90. let glede predhodnega zakonodajnega referenduma o volilnem sistemu, ko po njegovih besedah državni zbor ni sledil razlagi sodišča. Takrat je po Jambrekovem mnenju prišlo do ustavne krize, saj se je odprlo vprašanje, kaj se zgodi, ko ena od vej oblasti ne uresniči odločitev ustavnega sodišča.

"Poveš jim, da so irelevantni, brezpredmetni, jih ignoriraš"

Opozoril je, da bi se podobna kriza lahko pojavila tudi danes, če bi po njegovem mnenju večinska sestava ustavnega sodišča sprejemala odločitve, ki bi bile "samovoljne in arbitrarne". V takšnem primeru bi po njegovih besedah politika lahko začela dvomiti o legitimnosti sodišča in njegovi vlogi v ustavni ureditvi.

Kot eno od možnih posledic je navedel tudi izgubo dejanskega vpliva sodišča. "Poveš jim, da so irelevantni, brezpredmetni, jih ignoriraš," je dejal Jambrek in dodal, da bi se takšna usoda lahko zgodila sedanji sestavi ustavnega sodišča, če bi nadaljevala s po njegovem mnenju "ustavno nelegitimnim" in pristranskim delovanjem.

Za razliko od dosedanjih kritik posameznih odločitev ustavnega sodišča je Jambrek odprl tudi vprašanje njihovega izvrševanja. Če bi namreč politika sama odločala, katere odločbe ustavnega sodišča bo spoštovala in katerih ne, bi se bistveno spremenilo razmerje med zakonodajno in sodno vejo oblasti.